Med nedopustnim ravnanjem delavca tožene stranke (zaradi katere je prišlo do nastanka prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana tožnikova žena in v kateri je izgubil še nerojenega otroka) in tožniku nastalo izgubo zaslužka (ker je moral zaradi ženinega poškodovanja v nesreči, ki jo je povzročil delavec tožene stranke, opustiti podoktorsko usposabljanje na Inštitutu T) ni adekvatne vzročne zveze.
Če zatrjevani škodni dogodek ni bil (objektivno) predvidljiva posledica takšnega nedopustnega ravnanja, potem dejanje povzročitelja škode ni v adekvantni (pravno zadostni) vzročni zvezi.
Ob dejstvu, da zakonca živita v zakonski in življenjski skupnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožniku iz naslova potnih stroškov, parkirnin in cestnin, nastalih v zvezi s prevozi žene v razne zdravstvene ustanove, prisodilo znesek 461,85 EUR.
sodne takse – obročno plačilo – izdaja plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – izterjava takse – domneva o umiku tožbe – nepopolna vloga
Ker je bilo s sklepom sodišča že pravnomočno odločeno o plačilu sodne takse za tožbo (v 4 obrokih z določenim datumom zapadlosti), za njeno izterjavo ni potrebno izdati plačilnega naloga.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 199, 282, 282/4, 282/5.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta – domneva umika tožbe – neudeležba tožeče stranke na naroku
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes, ne pa interes stranke, kateri se je pridružil.
Tožečo stranko, na zahtevo katere je bil pravdni postopek uveden, zaradi narave njenega položaja obveznost pripomoči k hitrejšemu in učinkovitejšemu zaključku postopka bremeni močneje kot toženo stranko. Razumno je pričakovanje, da stranka, ki je zahtevala pravno varstvo, to tudi aktivno uveljavlja s pristopom na narok. Stranka je vnaprej opozorjena na pravne posledice izostanka z naroka. V primeru, da se naroka ni udeležila iz upravičenih razlogov, lahko doseže vrnitev v prejšnje stanje.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – kazenski postopek – premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – dajatveni zahtevek
Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.
postopek za ureditev meje – nasprotni udeleženci – določitev funkcionalnega zemljišča – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Mogoče je, da so bili nasprotni udeleženci že v trenutku vložitve predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku etažni lastniki na posameznih delih stavbe in solastniki pripadajočega zemljišča. Če so bili, potem se postopek ureditve meje lahko vodi, in sicer zoper njih. Pri tem ne sme motiti okoliščina, da je bila v zemljiško knjigo kot lastnica nemara nepravilno vpisana predlagateljica, ki v resnici (materialnopravno) v času začetka nepravdnega postopka to ni bila več.
Kakšno stopnjo invalidnosti je utrpel tožnik z izgubo štirih zob, bi lahko ocenil le izvedenec s področja stomatologije. Mnenje izvedenca ortopeda, ki je tudi sicer pojasnil, da to ne sodi v njegovo področje, ne more biti ustrezna podlaga za odločitev sodišča. Ker je tožnik ustrezen dokazni predlog umaknil,odločilnega dejstva ni dokazal, zato bi moralo sodišče zahtevek zavrniti.
prosta presoja dokazov – substanciran dokazni predlog – vnaprejšnja dokazna ocena – zaslišanje stranke – ocena vrednosti zapuščine – stanje na TRR
Dokazni oceni je lahko podvržen le izvedeni dokaz, ne pa trditve strank.
Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne vpliva pa na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katero premoženje sodi v zapuščino.
ZIZ člen 9, 9/8, 31, 31/1, 239, 264, 264/1, 264/1-1.
predhodna odredba – seznam dolžnikovega premoženja – smiselna uporaba določb o izvršbi – odredba – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba
Ker se s predhodno odredbo predčasno začne izvršba s prvimi izvršilnimi dejanji, se v postopku zavarovanja uporabljajo tudi določbe ZIZ-I o seznamu dolžnikovega premoženja iz poglavja o izvršbi, saj v obeh primerih na ta način sodišče zagotovi upniku, ob pogojih, ki jih določa zakon, pravico do informacije o dolžnikovem premoženju. V izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve iz dolžnikovega premoženja na podlagi izvršilnega naslova, v postopku zavarovanja pa zato, da se posamezna izvršilna dejanja na dolžnikovem premoženju na predlog upnika opravijo še preden je mogoča izvršba.
O obveznosti dolžnika po prvem odstavku 31. člena v zvezi z določbo 239. člena ZIZ-I odloči sodišče z odredbo in ne s sklepom, na kar je pravilno opozoril že pritožnik sam v pritožbi. Ker je torej izpodbijana odločba po vsebini odredba, zoper odredbo pa ni pravnega sredstva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper njo po zakonu ni dopustna. Zato je nedopustno pritožbo brez nadaljnjega obravnavanja zavrglo.
ZFPPIPP člen 56, 57, 322, 322/1, 322/1-1, 323, 323/2.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem – procesna legitimacija – stranke glavnega stečajnega postopka – spor o veljavnosti pogodbe – vprašanje veljavnosti pravnih poslov – naloge stečajnega sodišča – škoda za stečajno maso
Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
Glede na vznikli spor je sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev dediča do zapustnika
Terjatev dediča do zapustnika se upošteva kot zmanjšanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove v višini terjatve, ki jo je imel dedič do zapustnika.
Čas smrti je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, pri čemer se kasnejše spremembe ne upoštevajo.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel/mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala.
Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
Da bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin na podlagi priposestvovanja, bi morala zatrjevati tudi, na kakšni pravni podlagi je nepremičnine uživala.
Sodišče je prekoračilo trditveno podlago, ko je odločilo, da je tožnica dokazala lastniško posest, saj le – te sploh ni zatrjevala.
Dokazi (zaslišanje prič) ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.
Sodišče je dolžno opraviti materialno pravdno vodstvo in stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, vendar le, če na to ne opozori že nasprotna stranka.
ZP-1 člen 28, 28/1, 191, 191/2. ZKP člen 500. ZZdr-1 člen 117, 117/1, 117-1.
odmera premoženjske koristi pravni osebi
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega, premoženje storilca se mora vrniti v položaj pred izvršenim prekrškom.
gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – pogodbeni prenos lastninske pravice
Pridobitev lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega predhodnega dogovora o prenosu lastninske pravice (v obravnavanem primeru ustne darilne pogodbe). Slednji je namreč podlaga za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, in ne podlaga za presojo dobrovernosti graditelja pri gradnji na tujem svetu.
velikost dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Zapustnikova hči in oporočna dedinja nista pojasnili, zakaj sodediču (zapustnikovemu sinu) ne priznavata pravice do nujnega deleža, zato ni jasno, ali in katera dejstva med njimi so sporna. Odločitev sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi na pravdo je zato preuranjena.