DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073836
SPZ člen 48, 100. ZPP člen 286.
izločitev iz zapuščine - dogovor o skupni gradnji - dokazna ocena - skupno premoženje - aktivna legitimacija - pravočasno navajanje dejstev
Tožnik je uspel dokazati, da je z zapustnico (kot zemljiškoknjižno lastnico) sklenil dogovor o skupni gradnji, na podlagi katerega bi pridobil solastniški delež na nepremičnini skladno v obsegu svojih vlaganj. Takšen solastniški delež zato ne sodi v zapuščino po pokojni, saj je last tožnika.
Pravice, ki se nanašajo na skupno premoženje, lahko uveljavlja le eden od (zunaj)zakonskih partnerjev.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom trimesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
jamčevalni zahtevek – ugovor skritih napak – trditveno in dokazno breme – dolžnost izvedbe dokaza – pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom nekvalitete opravljenih, pa zaračunanih del tožeče stranke, bi morala pojasniti, v čem so bile napake opravljenih del, jih konkretizirati in o tem pravočasno obvestiti tudi podjemnika – tožečo stranko. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali sploh gre za napake, ali so te očitne ali skrite in ali jih je tožena stranka tožeči stranki pravočasno grajala, s tem pa si zagotovila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.
OZ člen 239, 246, 268, 299, 299/2, 365, 378, 378/1.
pretrganje zastaranja – obvestilo o pravdi – zamudne obresti – prisilna poravnava – prijava terjatve v postopku prisilne poravnave – zamuda dolžnika – nedoločen rok izpolnitve
OZ pretrganje zastaranja veže na vložitev tožbe ali na drugo upnikovo dejanje pred sodiščem, da bi se ugotovila terjatev, med katera pa spada tudi obvestilo o pravdi.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev dediča do zapustnika
Terjatev dediča do zapustnika se upošteva kot zmanjšanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove v višini terjatve, ki jo je imel dedič do zapustnika.
Čas smrti je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, pri čemer se kasnejše spremembe ne upoštevajo.
ZFPPIPP člen 56, 57, 322, 322/1, 322/1-1, 323, 323/2.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem – procesna legitimacija – stranke glavnega stečajnega postopka – spor o veljavnosti pogodbe – vprašanje veljavnosti pravnih poslov – naloge stečajnega sodišča – škoda za stečajno maso
Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
Glede na vznikli spor je sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073849
SPZ člen 89. ZPP člen 253, 254, 254/3, 356.
določitev nujne poti – udeleženci postopka – izvedensko mnenje – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – prekluzija – razširitev predloga – načelo odprtega sojenja – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni dolžan razširiti predlog za določitev nujne poti na lastnika druge nepremičnine že na podlagi ugotovitve izvedenca, da je potek nujne poti preko druge nepremičnine ustreznejši. Izvedensko mnenje je tako kot vsak dokaz podvrženo dokazni oceni sodišča. Šele ko sodišče sprejme izvedensko mnenje in zaključke, ki izhajajo iz njega in s tem seznani predlagatelja, nastopi predlagateljeva dolžnost prilagoditi predlog, sicer opustitev lahko pripelje do zavrnitve predloga.
Pripombe na izvedensko mnenje ter zahteva za njegovo dopolnitev ne predstavljajo dokaznega predloga, zato niso podvrženi prekluziji ter jih sodišče zaradi nepravočasnosti ne sme zavrniti.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – protipravnost – prekarij
Tožnik je tožencema dovolil uporabo sporne poti za hojo, vožnjo z osebnimi vozili in dostavnimi vozili poštne službe. Zato so glede tako dovoljene uporabe sporne poti neutemeljene trditve o protipravnem vznemirjanju tožnikove lastninske pravice, s tem pa je neutemeljen tudi tožbeni zahtevek za opustitev posegov v lastninsko pravico.
delitev solastnine – prevzemni interes – civilna delitev – poseg v lastninsko pravico
Kadar eden izmed solastnikov predlaga, naj stvar pripade njemu, sam pa bo izplačal delež drugega solastnika, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – kazenski postopek – premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-3, 19, 21, 21/1. ZPIZ- 1 člen 249. ZUP člen 288, 288/2, 289.
izvršilni naslov – sodna izvršba – upravna izvršba – sodba delovnega in socialnega sodišča – odmera in uskladitev nadomestila za invalidnost – naložitev izdaje upravne odločbe – izterjava denarne obveznosti – višina invalidske pokojnine – določenost v izvršilnem naslovu
Sodba v tistem delu, v katerem upnik vztraja pri izvršbi, ne predstavlja izvršljivega izvršilnega naslova, saj v njem dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, ki jo upnik v tem postopku izterjuje. V 3. točki izvršilnega naslova je določeno le, da je dolžnik dolžan o pravici in višini delne invalidske pokojnine izdati posebno odločbo v 30. dneh od pravnomočnosti te sodbe. Sodišče je s to sodbo zavodu naložilo izdajo ustrezne odločbe o pravici in višini delne invalidske pokojnine. Če dolžnik odločbe ni izdal ali je ni izdal pravilno (obdobje), na podlagi predložene sodbe ne more priti do neposredne izvršitve neplačanih obrokov invalidnine, saj upnik za kaj takega še nima izvršilnega naslova. V tem primeru se mora upnik poslužiti ustreznega postopka in doseči izdajo ustrezne upravne odločbe ali končno tudi sodne odločbe.
neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
stvarna pristojnost – delovni spor – civilnopravno razmerje fizičnih oseb – odškodninski spor – kršitev osebnostnih pravic – mobing – prepoved trpinčenja na delovnem mestu
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala.
Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
ZD člen 25, 123, 123/1, 126, 132. ZDen člen 25, 78, 78/1, 78/2. ZU člen 5-8, 11.
ustanova kot oporočni dedič – dedna nevrednost pravne osebe – dedovanje denacionaliziranega premoženja – trenutek prehoda zapuščine na dediče – krog dedičev – nujni dedič
Za razliko od splošne ureditve po ZD, v skladu s katero zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, je trenutek prehoda zapuščine po ZDen urejena drugače, in sicer preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Če v tem trenutku dediči denacionalizacijskega upravičenca niso več živi, na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi dediči.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 7, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse – stroški postopka – uspeh s pritožbo – udeležba nasprotne stranke v postopku – smiselna uporaba določb ZPP
V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.