Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom trimesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
Da bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin na podlagi priposestvovanja, bi morala zatrjevati tudi, na kakšni pravni podlagi je nepremičnine uživala.
Sodišče je prekoračilo trditveno podlago, ko je odločilo, da je tožnica dokazala lastniško posest, saj le – te sploh ni zatrjevala.
Dokazi (zaslišanje prič) ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.
Sodišče je dolžno opraviti materialno pravdno vodstvo in stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, vendar le, če na to ne opozori že nasprotna stranka.
delitev solastnine – prevzemni interes – civilna delitev – poseg v lastninsko pravico
Kadar eden izmed solastnikov predlaga, naj stvar pripade njemu, sam pa bo izplačal delež drugega solastnika, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico.
DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073836
SPZ člen 48, 100. ZPP člen 286.
izločitev iz zapuščine - dogovor o skupni gradnji - dokazna ocena - skupno premoženje - aktivna legitimacija - pravočasno navajanje dejstev
Tožnik je uspel dokazati, da je z zapustnico (kot zemljiškoknjižno lastnico) sklenil dogovor o skupni gradnji, na podlagi katerega bi pridobil solastniški delež na nepremičnini skladno v obsegu svojih vlaganj. Takšen solastniški delež zato ne sodi v zapuščino po pokojni, saj je last tožnika.
Pravice, ki se nanašajo na skupno premoženje, lahko uveljavlja le eden od (zunaj)zakonskih partnerjev.
velikost dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Zapustnikova hči in oporočna dedinja nista pojasnili, zakaj sodediču (zapustnikovemu sinu) ne priznavata pravice do nujnega deleža, zato ni jasno, ali in katera dejstva med njimi so sporna. Odločitev sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi na pravdo je zato preuranjena.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – dajatveni zahtevek
Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel/mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
ZD člen 25, 123, 123/1, 126, 132. ZDen člen 25, 78, 78/1, 78/2. ZU člen 5-8, 11.
ustanova kot oporočni dedič – dedna nevrednost pravne osebe – dedovanje denacionaliziranega premoženja – trenutek prehoda zapuščine na dediče – krog dedičev – nujni dedič
Za razliko od splošne ureditve po ZD, v skladu s katero zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, je trenutek prehoda zapuščine po ZDen urejena drugače, in sicer preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Če v tem trenutku dediči denacionalizacijskega upravičenca niso več živi, na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi dediči.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073849
SPZ člen 89. ZPP člen 253, 254, 254/3, 356.
določitev nujne poti – udeleženci postopka – izvedensko mnenje – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – prekluzija – razširitev predloga – načelo odprtega sojenja – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni dolžan razširiti predlog za določitev nujne poti na lastnika druge nepremičnine že na podlagi ugotovitve izvedenca, da je potek nujne poti preko druge nepremičnine ustreznejši. Izvedensko mnenje je tako kot vsak dokaz podvrženo dokazni oceni sodišča. Šele ko sodišče sprejme izvedensko mnenje in zaključke, ki izhajajo iz njega in s tem seznani predlagatelja, nastopi predlagateljeva dolžnost prilagoditi predlog, sicer opustitev lahko pripelje do zavrnitve predloga.
Pripombe na izvedensko mnenje ter zahteva za njegovo dopolnitev ne predstavljajo dokaznega predloga, zato niso podvrženi prekluziji ter jih sodišče zaradi nepravočasnosti ne sme zavrniti.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – protipravnost – prekarij
Tožnik je tožencema dovolil uporabo sporne poti za hojo, vožnjo z osebnimi vozili in dostavnimi vozili poštne službe. Zato so glede tako dovoljene uporabe sporne poti neutemeljene trditve o protipravnem vznemirjanju tožnikove lastninske pravice, s tem pa je neutemeljen tudi tožbeni zahtevek za opustitev posegov v lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0073829
URS člen 25. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 110, 110/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga - neenotna praksa - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica do pritožbe - določitev roka za plačilo takse - fikcija umika pritožbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
Sodišče mora vselej, ko prosilec s predlogom (za taksno oprostitev, obročno odplačilo oziroma odlog plačila) ne uspe, opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti roka za njeno plačilo. To stori bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči, bodisi s posebnim dopisom predlagatelju.
Med nedopustnim ravnanjem delavca tožene stranke (zaradi katere je prišlo do nastanka prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana tožnikova žena in v kateri je izgubil še nerojenega otroka) in tožniku nastalo izgubo zaslužka (ker je moral zaradi ženinega poškodovanja v nesreči, ki jo je povzročil delavec tožene stranke, opustiti podoktorsko usposabljanje na Inštitutu T) ni adekvatne vzročne zveze.
Če zatrjevani škodni dogodek ni bil (objektivno) predvidljiva posledica takšnega nedopustnega ravnanja, potem dejanje povzročitelja škode ni v adekvantni (pravno zadostni) vzročni zvezi.
Ob dejstvu, da zakonca živita v zakonski in življenjski skupnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožniku iz naslova potnih stroškov, parkirnin in cestnin, nastalih v zvezi s prevozi žene v razne zdravstvene ustanove, prisodilo znesek 461,85 EUR.
zapuščina brez dedičev – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – pravočasnost ugovora – uveljavljanje ugovora v pravdi
Tudi v primeru, ko zapuščina brez dedičev postane last RS, velja omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Glede na to, da je bila toženka o pravdi obveščena šele s prejemom zamudne sodbe, takšen materialnopravni ugovor lahko uveljavlja šele v pritožbi. O njenem ugovoru je treba odločiti v pravdi, saj bo v kasnejši izvršbi prepozen.
predhodna odredba – domneva o podani nevarnosti - listina, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
S predložitvijo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin ter predložitvijo računa, ki ga je dolžnik zavrnil, je upnik z verjetnostjo izpodbil trditve dolžnika iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da s tožnikom nista v nobenem poslovnem odnosu ter izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
stvarna pristojnost – delovni spor – civilnopravno razmerje fizičnih oseb – odškodninski spor – kršitev osebnostnih pravic – mobing – prepoved trpinčenja na delovnem mestu
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-3, 19, 21, 21/1. ZPIZ- 1 člen 249. ZUP člen 288, 288/2, 289.
izvršilni naslov – sodna izvršba – upravna izvršba – sodba delovnega in socialnega sodišča – odmera in uskladitev nadomestila za invalidnost – naložitev izdaje upravne odločbe – izterjava denarne obveznosti – višina invalidske pokojnine – določenost v izvršilnem naslovu
Sodba v tistem delu, v katerem upnik vztraja pri izvršbi, ne predstavlja izvršljivega izvršilnega naslova, saj v njem dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, ki jo upnik v tem postopku izterjuje. V 3. točki izvršilnega naslova je določeno le, da je dolžnik dolžan o pravici in višini delne invalidske pokojnine izdati posebno odločbo v 30. dneh od pravnomočnosti te sodbe. Sodišče je s to sodbo zavodu naložilo izdajo ustrezne odločbe o pravici in višini delne invalidske pokojnine. Če dolžnik odločbe ni izdal ali je ni izdal pravilno (obdobje), na podlagi predložene sodbe ne more priti do neposredne izvršitve neplačanih obrokov invalidnine, saj upnik za kaj takega še nima izvršilnega naslova. V tem primeru se mora upnik poslužiti ustreznega postopka in doseči izdajo ustrezne upravne odločbe ali končno tudi sodne odločbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev dediča do zapustnika
Terjatev dediča do zapustnika se upošteva kot zmanjšanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove v višini terjatve, ki jo je imel dedič do zapustnika.
Čas smrti je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, pri čemer se kasnejše spremembe ne upoštevajo.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).