denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – dejavnost splošnega pomena – potrebna skrbnost – soprispevek oškodovanca
Sprejeti dejanski zaključki sodišča prve stopnje o vzroku tožničinega padca in okoliščinah tega se zaenkrat zdijo sprejemljivi in prav tako tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o neustreznosti poškodovanega robnika na mestu tožničinega padca, kar ni zagotavljalo zadostne varnosti uporabnikom pohodnih javnih površin na obravnavanem območju. Stranski intervenient tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora pri izvajanju svojih storitev in vzdrževanja javnih površin ravnati s polno skrbnostjo in zagotavljati polno varnost pešcev oziroma drugih uporabnikov teh površin, saj to opravlja v okviru svoje poklicne dejavnosti, kar mu prinaša tudi ekonomske koristi in ne bi bilo pravično v primeru nastanka škode ob uporabi takšne površine, rizik te prevaliti zgolj na uporabnika, v danem primeru tožnico. Tudi pri gibanju pešcev je treba vedno računati z možnimi nenadnimi premiki smeri iz kakršnega koli razloga, ne da bi bili dolžni računati na možno nevarnost pri takšnem manevru gibanja, vsaj ne brez posebnih opozoril, ki pa jih v danem primeru ni bilo.
Kljub temu je pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavilo iz drugega razloga, ki ga pritožbi toženke in stranskega intervenienta utemeljeno izpostavljata. Dejstvo je, da je stranski intervenient v svoji vlogi nazvani izjava o vstopu v pravdo in odgovor na tožbo z dne 22. 3. 2010 svoje navedbe osredotočil predvsem v prikaz, da je vzrok padca tožnice njena neprevidnost pri hoji oziroma dejstvo, da je stopila iz primerno širokega in vzdrževanega pločnika na kolesarsko stezo na mestu, kjer to ni predvideno, s čemer se je branil lastne odgovornosti za nastalo škodo zgolj glede na poškodovani in nekoliko dvignjen robnik. O tem ugovoru stranskega intervenienta pa sodišče prve stopnje res ni zavzelo stališča in v tej smeri ni ugotavljalo ter ocenjevalo dejstev ter sodba o tem sicer odločilnem vprašanju nima razlogov, kot ji to pritožbi toženke oziroma stranskega intervenienta pravilno očitata. Res je, da mora tudi oškodovanec že po neki splošni pričakovani skrbnosti vsakega človeka pri gibanju oziroma drugih dejavnostih v vsakdanjem življenju ravnati prav tako previdno, pri tem pa ni mogoče prezreti, kot to ti pritožbi poudarjata, da je tožnica sama potrdila, da ji je območje padca bilo dobro znano in da se je na tem območju pogosto s psom gibala v večernih urah, prav tako ji je v bistvu tudi moralo biti znano stanje osvetljenosti tega območja.
OZ člen 564. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 185/7.
sprememba tožbenega zahtevka – privolitev v spremembo tožbe - odločitev o spremembi tožbe - podredni tožbeni zahtevek – pogodba o preužitku – preživnina
Kljub zgoraj opisanemu pravilnemu prvostopnemu stališču, da gre pri tako postavljenem podrednem tožbenem zahtevku za spremembo tožbe, pa je sodišče prve stopnje postopalo procesnopravno napačno, ko o spremembi tožbe v obliki podredno postavljenega tožbenega zahtevka ni odločalo. O njem namreč ni izdalo niti procesne niti materialnopravne odločitve, čeprav bi vsaj eno od njiju moralo izdati.
Prodajna pogodba in sočasen dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe tvorita ekonomsko celoto. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
ZIZ člen 9, 17, 20, 20.a, 21, 40. ZN člen 4. ZPP člen 98, 98/5.
pritožba – pooblaščenec - pooblastilo – predložitev pooblastila zavrženje pritožbe – zadolžnica – izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis
Oba postopka (pravdni oziroma izvršilni) se tako bistveno razlikujeta v njuni procesni ureditvi glede pomena in vloge pisnega pooblastila za zastopanje upnika (tožnika). Postopek izvršbe lahko skratka teče brez predložitve pooblastila za upnika. Pri tem ZIZ v členu 9 določa, da je tudi v postopku izvršbe in zavarovanja pravno sredstvo pritožba (poleg ugovora), z ničemer pa ne spreminja načelne določbe iz člena 40 ZIZ, da pooblastila v postopku izvršbe k predlogu za izvršbo ni treba predložiti.
Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ima zadolžnica le dokazno funkcijo in da ne predstavlja pravnega posla kot podlage dolžnikove obveznosti. Vendar listine ni mogoče presojati zgolj po nazivu, ampak po njeni vsebini. V tem primeru je sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Izvršljiv notarski zapis je eden od izvršilnih naslovov, predvidenih v členu 17 ZIZ. V skladu s členom 20a ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V skladu s členom 21 ZIZ je primeren za izvršbo tisti izvršilni naslov, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V skladu s členom 4 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
plačilo sodne takse – napoved pritožbe – plačilni nalog – delno plačilo takse – zakonski rok – predložitev dokazila o plačilu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse, posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.
Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku.
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik nastopil posest na sporni nepremičnini že leta 1987, bi moralo upoštevali tudi Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)(1), ki je veljal v tem času in
ki je v drugem odstavku 28. člena določal, da pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Tako je sicer pravilna odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na originaren način na podlagi zakona, s priposestvovanjem po izteku desetih let (43. člen SPZ v zvezi s drugim odstavkom 28. člena ZTLR), vendar že leta 1997 in ne šele z dnem 1. 1. 2003, ko je v veljavo stopil SPZ, saj se je priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo navedenega zakona in je zato tožnik upoštevajoč prvi odstavek 266. člena SPZ svojo lastninsko pravico obdržal tudi z uveljavitvijo SPZ, ki je dobrovernega in zakonitega posestnika po ZTLR izenačil z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu (drugi odstavek 269. člena SPZ).
istovetnost osebe, vpisane v zemljiški knjigi kot imetnice izvedene pravice – predložitev listin, na katere se sklicuje predlagatelj
Primere, ko se predlagatelj sklicuje na listino, ki je že vložena v pisno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, ureja 142. člen ZZK-1. Po določbi 11. odstavka in 5. točke prvega odstavka mora te listine predlogu (oziroma v skladu s 3. odstavkom 158. člena ZZK-1 ugovoru) priložiti predlagatelj. V obravnavani zadevi predlagatelja listine, na katero se sklicujeta, nista predložila (niti v pisni niti v elektronski obliki), pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da zgolj na podlagi listin, ki so predlogu bile priložene, identitete ni mogoče ugotoviti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070218
ZArbit člen 11, 11/1, 11/2. OZ člen 6, 6/2, 54, 54/1, 54/3, 82, 83, 84.
arbitražni sporazum – prepozen ugovor – razlaga pogodbe – pogodbena cena – oblika dogovora o spremembi cene – pisna oblika – oblika kot pogoj za veljavnost – proračunska sredstva
Zaradi varstva javnega interesa pri javnih naročilih, h kateremu je zavezana tožena stranka kot naročnik v pogodbi, je omenjeno pogodbeno določilo treba razumeti tako, da je pisna oblika dodatka o zvišanju pogodbene cene konstitutiven pogoj za veljavno zvišanje le-te. Glede na to, da je tožeča stranka sklepala Pogodbo s proračunskim uporabnikom, se je morala zavedati pomena obličnosti pri porabi proračunskih sredstev.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003203
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program – preklic odložitve
Če storilec svojih obveznosti po sklepu o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izpolnjuje v rokih, so zakonske posledice jasne in se s sklicevanjem na razloge subjektivne narave za opustitev izpolnitve obveznosti tem posledicam ni mogoče izogniti.
rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka – napoved pritožbe – zaseg motornega vozila – nujna zadeva – sodne počitnice
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo predmetno zadevo, v kateri je bilo obdolžencu zaseženo motorno vozilo, kot nujno v smislu 83. člena ZS in da zato tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom v tej zadevi tečejo procesni roki, saj je podlaga za takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča podana v 209. členu ZP-1, ki določa, da v postopkih pred sodiščem štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen Zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena ZS.
ugotavljanje dejstev, ki jih nobena stranka ni zatrjevala - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - sprememba sodbe
Pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more dopolnjevati s svojim zaslišanjem in izvedbo drugih dokazov. V skladu z razpravnim načelom iz prvega odstavka 7. člena ZPP so namreč za zbiranje procesnega gradiva oziroma navajanje dejstev odgovorne stranke, zato sodišče ni dolžno oziroma niti upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena stranka ni zatrjevala.
pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
sporna dejstva - velikost dednega deleža – prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
ZD v prvem odstavku in 3. točki drugega odstavka 210. člena zapuščinskim sodiščem nalaga, da takrat, ko se med zapuščinskim postopkom ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je (med drugim) odvisna tudi velikost dednega deleža, kar pomeni tudi takrat, kadar nastopi spor, ki se tiče vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, zapuščinski postopek prekinejo in dediča, katerega pravico štejejo za manj verjetno, napotijo na pravdo (člen 213 ZD).
pogodba o izvedbi del – napaka – odstop od pogodbe – plačilo za delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravno pomembno je, da je imel opravljeni posel tožene stranke takšno napako, da je bilo delo neuporabno, spričo česar je tožeča stranka v skladu z določbo 638. člena OZ lahko odstopila od pogodbe. Nastop tega pravnega dejstva (razveza pogodbe) pa je povzročil nastanek kondikcijskega zahtevka pogodbene stranke (tožeče stranke), ki je pred razvezo pogodbe opravila sporno izpolnitev, to je pogodbeno plačilo za delo v višini 58.000,00 EUR (tretji odstavek 190. člena OZ).
odgovornost športnika - kršitev pravil športne igre - nogomet
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z značilnostmi nogometne igre na tekmi in tudi pravilno navedlo, da velja, da tisti, ki se udeleži takšne igre, tudi privoli, da mu lahko pri tem nastane škoda. V nasprotnem primeru igra ne bi bila smiselna in bi bila preveč rizična za igralce. Vendar pa vsak način igranja ni dovoljen, zato mora pravo kot sistem norm posegati tudi na športno področje.