Prodajna pogodba in sočasen dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe tvorita ekonomsko celoto. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
OZ člen 564. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 185/7.
sprememba tožbenega zahtevka – privolitev v spremembo tožbe - odločitev o spremembi tožbe - podredni tožbeni zahtevek – pogodba o preužitku – preživnina
Kljub zgoraj opisanemu pravilnemu prvostopnemu stališču, da gre pri tako postavljenem podrednem tožbenem zahtevku za spremembo tožbe, pa je sodišče prve stopnje postopalo procesnopravno napačno, ko o spremembi tožbe v obliki podredno postavljenega tožbenega zahtevka ni odločalo. O njem namreč ni izdalo niti procesne niti materialnopravne odločitve, čeprav bi vsaj eno od njiju moralo izdati.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070218
ZArbit člen 11, 11/1, 11/2. OZ člen 6, 6/2, 54, 54/1, 54/3, 82, 83, 84.
arbitražni sporazum – prepozen ugovor – razlaga pogodbe – pogodbena cena – oblika dogovora o spremembi cene – pisna oblika – oblika kot pogoj za veljavnost – proračunska sredstva
Zaradi varstva javnega interesa pri javnih naročilih, h kateremu je zavezana tožena stranka kot naročnik v pogodbi, je omenjeno pogodbeno določilo treba razumeti tako, da je pisna oblika dodatka o zvišanju pogodbene cene konstitutiven pogoj za veljavno zvišanje le-te. Glede na to, da je tožeča stranka sklepala Pogodbo s proračunskim uporabnikom, se je morala zavedati pomena obličnosti pri porabi proračunskih sredstev.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
plačilo sodne takse – napoved pritožbe – plačilni nalog – delno plačilo takse – zakonski rok – predložitev dokazila o plačilu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse, posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik nastopil posest na sporni nepremičnini že leta 1987, bi moralo upoštevali tudi Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)(1), ki je veljal v tem času in
ki je v drugem odstavku 28. člena določal, da pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Tako je sicer pravilna odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na originaren način na podlagi zakona, s priposestvovanjem po izteku desetih let (43. člen SPZ v zvezi s drugim odstavkom 28. člena ZTLR), vendar že leta 1997 in ne šele z dnem 1. 1. 2003, ko je v veljavo stopil SPZ, saj se je priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo navedenega zakona in je zato tožnik upoštevajoč prvi odstavek 266. člena SPZ svojo lastninsko pravico obdržal tudi z uveljavitvijo SPZ, ki je dobrovernega in zakonitega posestnika po ZTLR izenačil z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu (drugi odstavek 269. člena SPZ).
pogodba o delu - gradbena pogodba - popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da ne gre za podjemno pogodbo, kakor je to opredelilo sodišče prve stopnje, temveč za gradbeno pogodbo in je tako podana zmotna uporaba materialnega prava. Pravdni stranki sta se dogovorili za popravilo strehe, adaptacijo verande in postavitev nadstreška za dve vozili. Sodna praksa se je že izreklo o tem, da prekrivanje strehe ne pomeni gradbe v skladu z določilom 650. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj so z gradbo mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelav terja večja in zahtevnejša dela. Popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška tako ne predstavljajo gradbene pogodbe, ampak podjemno pogodbo, kakor je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 49/1999).
stavbna pravica – lastniška stavbna pravica – razlaga zakona
Iz zakonskega besedila 256. člena SPZ, ki določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino, je mogoče neposredno in jasno razbrati, v čem je pravno pravilo in njegov pomen, torej da je stavbno pravico mogoče ustanoviti na tuji in ne na lastni nepremičnini.
V zadevi je bistvenega pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ni posledica delovanja črpalke, ampak da je škoda nastala izključno zaradi njenega zagona.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – dejavnost splošnega pomena – potrebna skrbnost – soprispevek oškodovanca
Sprejeti dejanski zaključki sodišča prve stopnje o vzroku tožničinega padca in okoliščinah tega se zaenkrat zdijo sprejemljivi in prav tako tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o neustreznosti poškodovanega robnika na mestu tožničinega padca, kar ni zagotavljalo zadostne varnosti uporabnikom pohodnih javnih površin na obravnavanem območju. Stranski intervenient tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora pri izvajanju svojih storitev in vzdrževanja javnih površin ravnati s polno skrbnostjo in zagotavljati polno varnost pešcev oziroma drugih uporabnikov teh površin, saj to opravlja v okviru svoje poklicne dejavnosti, kar mu prinaša tudi ekonomske koristi in ne bi bilo pravično v primeru nastanka škode ob uporabi takšne površine, rizik te prevaliti zgolj na uporabnika, v danem primeru tožnico. Tudi pri gibanju pešcev je treba vedno računati z možnimi nenadnimi premiki smeri iz kakršnega koli razloga, ne da bi bili dolžni računati na možno nevarnost pri takšnem manevru gibanja, vsaj ne brez posebnih opozoril, ki pa jih v danem primeru ni bilo.
Kljub temu je pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavilo iz drugega razloga, ki ga pritožbi toženke in stranskega intervenienta utemeljeno izpostavljata. Dejstvo je, da je stranski intervenient v svoji vlogi nazvani izjava o vstopu v pravdo in odgovor na tožbo z dne 22. 3. 2010 svoje navedbe osredotočil predvsem v prikaz, da je vzrok padca tožnice njena neprevidnost pri hoji oziroma dejstvo, da je stopila iz primerno širokega in vzdrževanega pločnika na kolesarsko stezo na mestu, kjer to ni predvideno, s čemer se je branil lastne odgovornosti za nastalo škodo zgolj glede na poškodovani in nekoliko dvignjen robnik. O tem ugovoru stranskega intervenienta pa sodišče prve stopnje res ni zavzelo stališča in v tej smeri ni ugotavljalo ter ocenjevalo dejstev ter sodba o tem sicer odločilnem vprašanju nima razlogov, kot ji to pritožbi toženke oziroma stranskega intervenienta pravilno očitata. Res je, da mora tudi oškodovanec že po neki splošni pričakovani skrbnosti vsakega človeka pri gibanju oziroma drugih dejavnostih v vsakdanjem življenju ravnati prav tako previdno, pri tem pa ni mogoče prezreti, kot to ti pritožbi poudarjata, da je tožnica sama potrdila, da ji je območje padca bilo dobro znano in da se je na tem območju pogosto s psom gibala v večernih urah, prav tako ji je v bistvu tudi moralo biti znano stanje osvetljenosti tega območja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003203
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program – preklic odložitve
Če storilec svojih obveznosti po sklepu o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izpolnjuje v rokih, so zakonske posledice jasne in se s sklicevanjem na razloge subjektivne narave za opustitev izpolnitve obveznosti tem posledicam ni mogoče izogniti.
rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka – napoved pritožbe – zaseg motornega vozila – nujna zadeva – sodne počitnice
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo predmetno zadevo, v kateri je bilo obdolžencu zaseženo motorno vozilo, kot nujno v smislu 83. člena ZS in da zato tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom v tej zadevi tečejo procesni roki, saj je podlaga za takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča podana v 209. členu ZP-1, ki določa, da v postopkih pred sodiščem štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen Zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena ZS.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
pogodba o izvedbi del – napaka – odstop od pogodbe – plačilo za delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravno pomembno je, da je imel opravljeni posel tožene stranke takšno napako, da je bilo delo neuporabno, spričo česar je tožeča stranka v skladu z določbo 638. člena OZ lahko odstopila od pogodbe. Nastop tega pravnega dejstva (razveza pogodbe) pa je povzročil nastanek kondikcijskega zahtevka pogodbene stranke (tožeče stranke), ki je pred razvezo pogodbe opravila sporno izpolnitev, to je pogodbeno plačilo za delo v višini 58.000,00 EUR (tretji odstavek 190. člena OZ).
odgovornost športnika - kršitev pravil športne igre - nogomet
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z značilnostmi nogometne igre na tekmi in tudi pravilno navedlo, da velja, da tisti, ki se udeleži takšne igre, tudi privoli, da mu lahko pri tem nastane škoda. V nasprotnem primeru igra ne bi bila smiselna in bi bila preveč rizična za igralce. Vendar pa vsak način igranja ni dovoljen, zato mora pravo kot sistem norm posegati tudi na športno področje.
ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – lastništvo nepremičnine
ZIZ sodišču ne daje pooblastila, da bi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti, brez ustreznih procesnih dejanj strank oziroma drugih udeležencev v postopku, lahko ugotovilo, da nepremičnina ni last dolžnika in izvršbo ustavilo.
pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 244, 245. ZPP člen 142, 224, 224/1, 224/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – prehod obveznosti – nov dolžnik – pravno nasledstvo – prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo – hipotekarni dolžnik – fikcija vročitve – vročilnica kot javna listina
Upnik mora v primeru, ko predlaga izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, v predlogu za izvršbo določno označiti listino, ki dokazuje prehod obveznosti na novega dolžnika. Zato upnik neutemeljeno navaja, da v primeru, ko je hipoteka za terjatev, ki se izterjuje, vpisana v zemljiški knjigi, ni treba ob vložitvi izvršilnega predloga posebej izkazovati z javno listino, da je dolg prešel na dolžnika, ki je postal lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine.
Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost njene vsebine, vendar je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.