ZTLR člen 5, 13, 14, 42. SPZ člen 74, 268. ZOR člen 156.
zahteva za varstvo zakonitosti - imisije - sosporništvo - odškodninski spor - solastnina - nujno sosporništvo - varstvo pred imisijami - stvarnopravno varstvo pred imisijami
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da gre za nujno sosporništvo v primerih, ko pravnomočna sodba vodi do posledic, ki so enake posledicam aktov razpolaganja. To merilo je treba uporabiti tudi v primeru stvarnopravnega varstva pred imisijami pri presoji, ali so solastniki nepremičnine, s katere izvirajo imisije, nujni sosporniki: to bodo tedaj, kadar se z zahtevkom zasledujejo takšna dejanja, ki bistveno posegajo v stvar (njeno substanco) kot celoto; ne bodo pa glede dejanj, ki posegajo le v način (normalne) rabe oziroma ustreznega vzdrževanja stvari tako, da ne povzroča škode, kar je v večji ali celo izključni meri odvisno od uporabnika, ne pa lastnika. Tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice namreč lastnik ali domnevni lastnik naperi zoper tistega, ki ga vznemirja, to pa je lahko tudi uporabnik (neposredni posestnik) sosednje nepremičnine.
Solastniki pa niso nujni sosporniki v odškodninski pravdi zaradi nedopustnih imisij. Za odškodninski zahtevek je pasivno legitimiran povzročitelj škode oziroma za zahtevek po 156. členu ZOR vsak, iz čigar sfere izvira oziroma grozi nevarnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006639
ZKP člen 372, 372-1, 372-5, 420. KZ-1 člen 22, 29, 29/3, 49, 115, 115/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - silobran – odločba o kazenski sankciji - izpodbijanje odločbe o kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni – odmera kazni
Stanje bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti ali imeti v oblasti svoje ravnanje vedno pomeni zmanjšano prištevnost, ni pa to vselej osnova za ugotovitev upoštevno zmanjšane krivde in posledično omilitev kazni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izzvana kriminalna dejavnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti se ugotavlja in preverja kot dejansko vprašanje v vsakem posameznem primeru in je zato ocena o (ne)dopustnosti kazenskega pregona, glede na določbo četrtega odstavka 155. člena ZKP, odvisna od presoje vseh relevantnih dejstev in okoliščin, v katerih je bila taka policijska dejavnost izvajana.
ZDavP-2 člen 125, 126, 126/4, 143. ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1-2. ZPP člen 339, 339/2-14.
davki in prispevki – obveznost sodbe za toženo stranko - zastaranje pravice do odmere davka – zastaranje davčne obveznosti
Če sodišče odpravi odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na določen del prvostopenjske upravne odločbe, to ne pomeni, da je odpravil prvostopno odločbo, temveč je tožena stranka v ponovljenem postopku dolžna ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski akt, vendar v delu, ki je bil v njeni odločbi odpravljen. Pri tem je dolžna (razen izjemoma) upoštevati stališča iz mnenja sodišča, ki so navedena v obrazložitvi sodbe.
Zastaranje pravice do odmere davka v tem primeru ni nastopilo, saj je bila odmerna odločba izdana leta 2002, nanaša pa se na davke za leto 1999 in 2000. Prenehanje davčne obveznosti pa za zavezanca pomeni, da je prenehala njegova materialna obveznost za plačilo davka (moralna pa ostane), vendar to ni predmet tega upravnega spora. Predmet tega upravnega spora je namreč odmerna odločba.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - zavrženje revizije - dokazovanje - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - postavitev novega izvedenca - izvedenec - navadno sosporništvo na aktivni strani - konkretizacija razlogov za revizijo
Revizijsko sodišče je na dokazno oceno nižjih sodišč glede podanega izvedenskega mnenja vezano. Eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati. Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je izvedensko mnenje strokovno pravilno in da pogoji za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP niso izpolnjeni ter je drugemu tožniku tudi pojasnilo, zakaj ni imelo razlogov za dvom v obstoječe izvedensko mnenje. Navedb drugega tožnika ni ignoriralo, ampak se je do njih obrazloženo opredelilo. Zgolj njegovo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), smučanje pa je običajna športna aktivnost, ki je tako kot mnoge druge sicer po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi oziroma tveganji, vendar ta niso takšna, da jih kljub ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih predpisov ne bi bilo mogoče nadzorovati, zaradi česar bi to dejavnost samo po sebi lahko šteli za nevarno. V primerih, ko stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, temveč takšna postane glede na okoliščine primera, te okoliščine pa je treba pripisati opustitvi dolžne skrbnosti ali kršitvi varnostnih pravil obratovalca, je lahko podana le njegova krivdna odškodninska odgovornost.
Lahko se dokazuje, da podpis na mestu, kjer se običajno podpisuje trasant, ni transantov podpis, temveč avalistov. Glede na to, da menična izjava ne pušča dvomov o tem, kdo je menico izdal in kdo se zavezuje kot porok, je podpis revidenta na mestu trasanta v konkretnem primeru šteti za aval.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006524
ZP-1 člen 57, 59, 59/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 167, 167/2. ZPCP-2 člen 125.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča – navajanje novih dejstev – kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška
Omejitev, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo ne bi mogel več navajati novih dejstev in dokazov v korist, velja le, kadar prekrškovni organ izda odločbo o prekršku (2. alineja drugega odstavka 55. člena ZP-1) ter za ugovor zoper t. i. posebni plačilni nalog.
zastavna pravica na nepremičnini - sporazum o ustanovitvi hipoteke – razpolagalno upravičenje odsvojitelja – pridobitev hipoteke – ničnost sporazuma
Razpolagalno upravičenje odsvojitelja je predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila v tem pomenu, da kot sestavina razpolagalnega pravnega posla povzroči pridobitev stvarne pravice s polnimi učinki v razmerju do vseh z vpisom stvarne pravice v korist pridobitelja v zemljiško knjigo na njegovi podlagi. To pomeni, da sporazum, ki združuje oba posla, zgolj zato ne more biti ničen. Pomeni lahko le, da razpolaganje ne bo učinkovito, torej, da razpolagalni pravni posel ne bo imel nobenih učinkov.
ZDoh-2 člen 105, 105/3-7. ZDPN-2 člen 3, 3/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dohodnina – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna osnova – pogojna denarna obveznost – drugi dohodki – vrednost spora – zelo hude posledice – dvojno obdavčenje – jasna zakonska določba – nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice – davek na promet nepremičnin – jezikovna razlaga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Sklicevanje na višino davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno pomembna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Določbi ZDoh-2 (člen 105/3-7) in ZDPN-2 (člen 3/1) jasno določata pravno podlago za odmero davka na promet nepremičnin in dohodnine (drugi dohodki) in zato ne zahtevata dodatne razlage Vrhovnega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016235
OZ člen 131, 147, 179. ZMed člen 6. URS člen 34, 35, 39.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – pravica do svobode izražanja – pravica javnosti do obveščenosti – pirotehnična nesreča – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – senzacionalističen način poročanja medijev – višina odškodnine
Protipravnost ravnanja toženke izvira iz načina poročanja, ki je bil usmerjen k razkrivanju osebnih podatkov tožnika javnosti, in senzacionalističen. Primerna teža je bila dana bistvenima okoliščinama, da je bil v obravnavanem primeru v prvi vrsti pomemben dogodek kot tak in da je šlo za osebo, ki ne nastopa v javnosti.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016078
ZPP člen 142, 145, 145/1, 261.
vabilo za zaslišanje stranke – osebna vročitev – sprememba bivališča pravdne stranke
Sodišče je vabilo za zaslišanje stranke tožnici poslalo na naslov, ki ga je sama navedla v tožbi in katerega spremembe ni sporočila, čeprav jo k temu zavezuje določba prvega odstavka 145. člena ZPP; pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sodišče o tem obvestiti zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka; kot stranka v postopku mora računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja in njena odgovornost je poskrbeti za dejanski prevzem le-teh. Če tega ne stori, je vročitev, opravljena na označenem naslovu, pravilna, pa naj bo dejansko osebna ali nadomestna.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - nov dokaz - zavrženje zahteve za obnovo – pravice obrambe
Sodišče ima v prvem odstavku 413. člena ZKP pooblastilo, da brez izvedbe predlaganih novih dokazov oceni, ali gre za tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne sodbe.
ZOR člen 348, 348/1, 366, 366/1, 387, 392, 392/1, 392/2. ZPP člen 360, 360/1, 380, 380/1.
odločitev v mejah tožbenega zahtevka – valuta obveznosti – protivrednost tuje valute – neobstoječa valuta – zahtevek v DEM in SIT - delna zavrnitev tožbenega zahtevka – posojilna pogodba – vrnitev posojila – novacija – zastaranje – pristop k dolgu - pripoznava dolga
Zgolj s tem, da je prisojeni znesek glavnice izražen v protivrednosti nekdanje valute (DEM), ki sta jo tudi pravdni stranki izbrali za merilo vrednosti (tedaj) domačega denarja (SIT) oziroma metodo valorizacije, sodišče ni odločilo o nečem drugem. Odločitev je v okviru (znotraj) istega denarnega tožbenega zahtevka.
Bistvo pogodbe je v pristopu novih oseb na strani upnika in dolžnika, kar ni novacija.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Tožnica v tožbi navaja, da je utrpela škodo zaradi pristranskega sojenja sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani. Odločanje Okrožnega sodišča v Ljubljani bi zato lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja in je zato Vrhovno sodišče odločilo, da bo o zadevi odločalo drugo stvarno pristojno sodišče.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - ponovni ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti – pristojnost sodišča glede na dovoljeno sredstvo izvršbe
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je za odločanje o dolžnikovi vlogi, ki se obravnava bodisi kot nov ugovor bodisi kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016084
ZPPSL člen 143. ZPP člen 181, 339, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 10, 23, 267.
zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka - ugotovitev neobstoja zastavne pravice – napotitveni sklep stečajnega senata – obstoj pravnega interesa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – uveljavljanje ničnosti pogodbe s strani tretjega – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravica v pričakovanju – poštena stranka – pogojno zemljiškoknjižno dovolilo
Pritrditi je treba razlogovanju sodišča druge stopnje, da se toženka ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj je ob ustanovitvi hipoteke vedela za pričakovalno pravico tožnikov. Pri tem ni pomembno, ali je vedela oz. bi mogla vedeti za ničnost prodajnih pogodb, odločilno je njeno vedenje, da se s tem posega v zavarovan pridobitni položaj tožnikov.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec na poledenelem cestišču – krivdna odgovornost – opustitve – direktna tožba - dopuščena revizija
Dejanske ugotovitve v tej pravdi se razlikujejo od ugotovitev v zadevi II Ips 891/2007, saj je bilo ugotovljeno, da je delodajalec vedel za poledenelost na konkretni lokaciji in je tudi imel možnost tožnika preusmeriti drugam, pa tega ni naredil. Obstaja protipravnost ravnanja in opustitve zavarovanke tožene stranke, ki zato krivdno odgovarja za škodo, ki je nastala njenemu delavcu.
URS člen 22, 23. ZPP člen 115, 115/1, 282. ZZZDR člen 58, 58/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncema – sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca – načelo kontradiktornosti
Izoblikovano stališče sodne prakse je, da odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti. Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS (sklep Up 346/2002) iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka. Vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika.