dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – navadno sosporništvo – zavrženje revizije – negatorna tožba
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri navadnem sosporništvu dovoljenost revizije po kriteriju vrednosti spornega predmeta presoja po vrednosti zahtevka zoper posameznega toženca. Revidenta tako zahtevane opredelitve vrednosti spornega predmeta nista podala, pač pa sta vseskozi navajala skupno, nediferencirano vrednost spornega predmeta. Tako ni mogoče ugotoviti, na katerega od tožencev se v tožbi navedena (skupna) vrednost spornega predmeta nanaša. Posledica je enaka, kot če vrednosti spornega predmeta tožeča stranka sploh ne bi navedla.
Določba 445. člena ZKP ne omejuje strank, da ne bi smele tudi v skrajšanem postopku predlagati, da se jih obvesti o pritožbeni seji, vendar pritožbeno sodišče tega ni dolžno storiti, če glede na stanje stvari presodi, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi stvari.
Presoja ustreznosti izrečene kazenske sankcije ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
Ni podana revizijsko uveljavljana kršitev 362. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje sledilo napotkom višjega sodišča in v ponovljenem postopku ugotavljalo premoženjsko stanje zunajzakonskih partnerjev.
Z začetkom stečajnega postopka nastanejo pravne posledice stečajnega postopka, zato revident nima več pravnega interesa za revizijo v zvezi z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (izdanim pred začetkom stečajnega postopka), saj se s tem sklepom ne določa davčna obveznost, temveč le zavarovanje plačila verjetne bodoče davčne obveznosti.
Čeprav sta toženca sicer po materialnem pravu solidarna dolžnika (toženec kot kreditojemalec, toženka pa kot solidarni porok), iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Toženca tudi nista enotna sospornika, zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Revizija se dopusti glede vprašanja sklepčnosti tožbe (glede zahtevka za izročitev nepremičnine v posest in v zvezi s tem tudi glede zahtevka za plačilo uporabnine).
Tožnica je na poziv sodišča zahtevek preoblikovala v skladu z uveljavljeno sodno prakso. Sodišče druge stopnje je pravilno poudarilo, da je bilo od vložitve tožbe popolnoma jasno, da želi tožnica izpodbiti dolžnikova pravna dejanja, da se s popravkom identiteta zahtevka ni v ničemer spremenila, niti se ni v ničemer spremenila trditvena podlaga tožbe. Tako je povsem pravilna nadaljnja ocena sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje z opozorilom ni prekoračilo meja zahtevane nevtralnosti.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Sodna praksa se je spreminjala le glede vprašanja, od kdaj dalje je dolžnik v zamudi, kar pa je v obravnavanem primeru nepomembno, glede na to, da je po 255. členu OZ za uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj pogoj le zapadlost terjatve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006495
ZKP člen 129, 372, 372/3. KZ člen 111, 112, 112/6, 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - tatvina – zakonski znaki kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja – čas izvršitve - izkop peska – aprehenzijska teorija - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – absolutno zastaranje
Vrhovno sodišče je že v zadevi I Ips 99/2005 z dne 22. 9. 2005 sprejelo stališče, da se zastaranje kazenskega pregona šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja. Z vključitvijo zastaranega dejanja v nadaljevano kaznivo dejanje bi se namreč znova vzpostavila pravica države za kazenski pregon za to kaznivo dejanje, kar bi pomenilo obid določb o absolutnem zastaranju.
Pri kaznivem dejanju tatvine je v teoriji in sodni praksi uveljavljena t. i. teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta, kjer se je nahajala.
Na podlagi sklenjene predpogodbe imata pogodbeni stranki predvsem pravico zahtevati sklenitev pogodbe, medtem ko jamčevalnih upravičenj praviloma nimata, saj do izpolnitve obveznosti iz glavne pogodbe še ni prišlo. Tako je pravilen sklep, da zato, ker je šlo za predpogodbo, tožniku ni bilo treba od nje odstopiti, ampak ga predpogodba ne veže več. Zato so vsi razlogi, ki se nanašajo na (ne) pravilno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov odveč. Bistvena je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da ni tožnik odgovoren za neizpolnitev predpogodbe, kar pa pomeni, da tožena stranka nima pravice obdržati prejete are (prvi odstavek 65. člena OZ).
odgovornost države – zastaranje odškodninske terjatve
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je zmotno stališče, da v primerih, ko gre za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS, oškodovanec zve za obseg škode in protipravnost ravnanja šele, ko pristojni organ pravnomočno odloči o nepravilnosti izdanih odločb ali šele, ko Ustavno sodišče odloči o protiustavnosti določene pravne ureditve. Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosita tožnika.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006571
ZP-1 člen 55, 65, 69, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - hitri postopek - odločanje sodišča - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje obdolženca - odgovornost lastnika vozila
S tem, ko se sodišče v razlogih sodbe ni ustrezno opredelilo do zatrjevanega alibija in z zavrnitvijo storilčevega dokaznega predloga za zaslišanje prič, je kršilo storilčevo pravico do izvedbe razbremenilnih dokazov, kar je vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1 v zvezi s tretjo alinejo 29. člena Ustave).
Lahko se dokazuje, da podpis na mestu, kjer se običajno podpisuje trasant, ni transantov podpis, temveč avalistov. Glede na to, da menična izjava ne pušča dvomov o tem, kdo je menico izdal in kdo se zavezuje kot porok, je podpis revidenta na mestu trasanta v konkretnem primeru šteti za aval.
Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), smučanje pa je običajna športna aktivnost, ki je tako kot mnoge druge sicer po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi oziroma tveganji, vendar ta niso takšna, da jih kljub ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih predpisov ne bi bilo mogoče nadzorovati, zaradi česar bi to dejavnost samo po sebi lahko šteli za nevarno. V primerih, ko stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, temveč takšna postane glede na okoliščine primera, te okoliščine pa je treba pripisati opustitvi dolžne skrbnosti ali kršitvi varnostnih pravil obratovalca, je lahko podana le njegova krivdna odškodninska odgovornost.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - zavrženje revizije - dokazovanje - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - postavitev novega izvedenca - izvedenec - navadno sosporništvo na aktivni strani - konkretizacija razlogov za revizijo
Revizijsko sodišče je na dokazno oceno nižjih sodišč glede podanega izvedenskega mnenja vezano. Eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati. Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je izvedensko mnenje strokovno pravilno in da pogoji za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP niso izpolnjeni ter je drugemu tožniku tudi pojasnilo, zakaj ni imelo razlogov za dvom v obstoječe izvedensko mnenje. Navedb drugega tožnika ni ignoriralo, ampak se je do njih obrazloženo opredelilo. Zgolj njegovo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev novega izvedenca.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izzvana kriminalna dejavnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti se ugotavlja in preverja kot dejansko vprašanje v vsakem posameznem primeru in je zato ocena o (ne)dopustnosti kazenskega pregona, glede na določbo četrtega odstavka 155. člena ZKP, odvisna od presoje vseh relevantnih dejstev in okoliščin, v katerih je bila taka policijska dejavnost izvajana.
ZDavP-2 člen 125, 126, 126/4, 143. ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1-2. ZPP člen 339, 339/2-14.
davki in prispevki – obveznost sodbe za toženo stranko - zastaranje pravice do odmere davka – zastaranje davčne obveznosti
Če sodišče odpravi odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na določen del prvostopenjske upravne odločbe, to ne pomeni, da je odpravil prvostopno odločbo, temveč je tožena stranka v ponovljenem postopku dolžna ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski akt, vendar v delu, ki je bil v njeni odločbi odpravljen. Pri tem je dolžna (razen izjemoma) upoštevati stališča iz mnenja sodišča, ki so navedena v obrazložitvi sodbe.
Zastaranje pravice do odmere davka v tem primeru ni nastopilo, saj je bila odmerna odločba izdana leta 2002, nanaša pa se na davke za leto 1999 in 2000. Prenehanje davčne obveznosti pa za zavezanca pomeni, da je prenehala njegova materialna obveznost za plačilo davka (moralna pa ostane), vendar to ni predmet tega upravnega spora. Predmet tega upravnega spora je namreč odmerna odločba.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006524
ZP-1 člen 57, 59, 59/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 167, 167/2. ZPCP-2 člen 125.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča – navajanje novih dejstev – kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška
Omejitev, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo ne bi mogel več navajati novih dejstev in dokazov v korist, velja le, kadar prekrškovni organ izda odločbo o prekršku (2. alineja drugega odstavka 55. člena ZP-1) ter za ugovor zoper t. i. posebni plačilni nalog.
ZDoh-2 člen 105, 105/3-7. ZDPN-2 člen 3, 3/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dohodnina – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna osnova – pogojna denarna obveznost – drugi dohodki – vrednost spora – zelo hude posledice – dvojno obdavčenje – jasna zakonska določba – nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice – davek na promet nepremičnin – jezikovna razlaga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Sklicevanje na višino davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno pomembna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Določbi ZDoh-2 (člen 105/3-7) in ZDPN-2 (člen 3/1) jasno določata pravno podlago za odmero davka na promet nepremičnin in dohodnine (drugi dohodki) in zato ne zahtevata dodatne razlage Vrhovnega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016235
OZ člen 131, 147, 179. ZMed člen 6. URS člen 34, 35, 39.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – pravica do svobode izražanja – pravica javnosti do obveščenosti – pirotehnična nesreča – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – senzacionalističen način poročanja medijev – višina odškodnine
Protipravnost ravnanja toženke izvira iz načina poročanja, ki je bil usmerjen k razkrivanju osebnih podatkov tožnika javnosti, in senzacionalističen. Primerna teža je bila dana bistvenima okoliščinama, da je bil v obravnavanem primeru v prvi vrsti pomemben dogodek kot tak in da je šlo za osebo, ki ne nastopa v javnosti.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.