določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Negativen odnos in nezaupanje stranke do sodnic oziroma sodnikov sodišča, ki ga stranka gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v prejšnjih postopkih odločanja, ne predstavljata razlogov za delegacijo pristojnosti v smislu drugih tehtnih razlogov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 82, 83, 84, 86, 87. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 25, 26.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti – uporaba kolektivne pogodbe – odpovedni razlog - zagovor
Institut ugotavljanja znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in doseganja pričakovanih rezultatov je podoben, ne pa enak institutu odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zato vseh zahtev iz 25. člena KPND niti ne bi bilo mogoče izpolniti (npr. izdaja sklepa, ugovor), saj je koncept odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem drugačen od instituta prenehanja delovnega razmerja po prejšnjih predpisih.
Vse zakonske zahteve so bile izpolnjene, razen obvestila sindikatu, pri čemer bi tožnica lahko zahtevala njegovo obvestitev v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZDR. Posledično so bile, kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, izpolnjene tudi bistvene zahteve iz 25. člena KPND (zbrana delovna dokumentacija, spremljanje tožničinega dela in zagovor), kar za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zadošča.
Zakon ne določa natančneje, v kakšni obliki mora biti delavcu pred zagovorom predstavljen odpovedni razlog. Ker pa je namen seznanitve z odpovednim razlogom omogočiti delavcu obrambo, mora obrazložitev odpovednega razloga vsebovati opis delavčevega ravnanja, ki ga delodajalec šteje za odpovedni razlog.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – pobotni ugovor – podrejen predlog za dopustitev revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi šlo za dopuščeno revizijo, ki bi jo vložila na podlagi predhodnega sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, revizija ni dovoljena. Na drugačno presojo ne more vplivati ugovor zaradi pobota. Pobotna terjatev namreč predstavlja samostojno terjatev, ki v tej zadevi prav tako ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP.
Določbe ZPIZ-1 se neposredno ne navezujejo na dolžnost preživljanja med starši in otroci oziroma zakonci (zunajzakonskimi partnerji) po ZZZDR, temveč so širše in opredelijo upravičence ter pogoje za pridobitev pravice. Med temi pogoji je pomembno tudi za dejstvo preživljanja s strani zavarovanca oziroma uživalca pravice do njegove smrti. Kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal tiste družinske člane, ki so možni upravičenci, pa posebej določata Sklep/2000 oz. Sklep/2006, ki prav tako ne izhajata iz ZZZDR, temveč te pogoje posebej opredelita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičeni izostanek - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti
Dejstvo upravičene ali neupravičene odsotnosti pri obstoju razloga po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni pomembno in iz zakonskega teksta ne izhaja. Odločilno je le, da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, ob tem da njegova odsotnost traja najmanj pet dni zaporedoma, kljub temu, da bi o razlogih svoje odsotnosti delodajalca lahko obvestil.
predlog za dopustitev revizije - pooblastilo – pooblastitelj – zakoniti zastopnik pravne osebe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pooblastila za vložitev predloga za dopustitev revizije ni podpisala oseba, ki je v sodnem registru navedena kot direktorica tožene stranke, pooblastila ni podpisala zakonita zastopnica tožene stranke. Odvetnica, ki je vložila predlog za dopustitev revizije, tako ni imela pooblastila tožene stranke za njeno vložitev.
ZPP člen 37, 37/1, 37/1-1, 150, 150/2. URS člen 24.
pregled spisa – opravičena korist – načelo javnosti sojenja
Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je opravičena korist, ki jo mora na strani predlagatelja sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - vinjenost na delovnem mestu - ugotavljanje alkoholiziranosti - zagovor
V zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ZDR ne zahteva vodenja postopka v smislu neposredne obravnave, na kateri bi se delavec lahko izjavljal o izpovedbah posameznih prič. Sodišče je že večkrat ugotovilo, da gre v bistvu za enostransko pisno izjavo volje pogodbene stranke (delodajalca), da odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, z zahtevo po predhodni zagotovitvi zagovora delavcu v smislu določb drugega in tretjega odstavka 83. člena ZDR. Ne gre za poseben dokazni postopek pri delodajalcu, temveč za obveznost delodajalca, da delavcu jasno predoči, kakšne kršitve se mu očitajo, da se lahko zagovarja.
Delodajalec lahko alkoholiziranost delavca na delu ugotavlja z vsemi legalnimi sredstvi. Če gre za očitno alkoholiziranost delavca, lahko to ugotavlja tudi z izpovedbami sodelavcev in nadrejenih delavcev o ponašanju delavca na delu in z drugimi očitnimi znaki alkoholiziranosti, vključno tudi z izjavami delavca samega.
ZDR člen 137. URS člen 50. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229. ZPP člen 380, 380/2.
začasna nezmožnost za delo - plačilo nadomestila plače - direktni zahtevek zoper zavod
Tožniku je treba priznati pravico do direktnega uveljavljanja nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, in sicer od 31. delovnega dne zadržanosti (137. člen ZDR).
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – pooblastilo za vložitev predloga – dvom v pristnost pooblastila
Pooblaščenec prvega toženca je sicer predlogu priložil pooblastilo, na katerem pa je podpis pooblastitelja fotokopija, ni določno označeno na katero zadevo se pooblastilo nanaša, poleg tega pa je pooblastilo pretrgano in je predložena le spodnja polovica strani, kar vse vzbuja dvom v pristnost predloženega pooblastila.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja - sprememba v stanju invalidnosti
Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela na drugem delovnem mestu. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da bi zavarovancem dejansko prenehala že pridobljena pravica do izplačila, kljub temu, da so zaradi sprememb v stanju invalidnosti ali telesne okvare oziroma poslabšanega stanja invalidnosti pridobili nove pravice, ki pa še niso bile dejansko realizirane in bi v vmesnem obdobju ostali brez vsakih dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - sodno varstvo – bolniška odsotnost
Tožena stranka utemeljeno navaja, da je na podlagi 63. člena ZDSS-1 pogoj za uveljavljanje sodnega varstva v socialnem sporu uveljavljanje pravnega varstva (vložitev pritožbe) v predhodnem upravnem postopku. To velja tudi za uveljavljanje nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Pri tem pa je obseg uveljavljanja sodnega varstva odvisen od vsebine in načina predhodnega odločanja pri posameznih nosilcih socialnih zavarovanj oziroma organov, pri katerih se socialne pravice uveljavljajo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 358. ZDR člen 18, 110.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Kljub temu, da je tožnik ugovarjal tudi pravočasnosti izredne odpovedi in da je tudi tožena stranka odgovorila na te njegove očitke, se sodišče prve stopnje do pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku sploh ni opredelilo. To dejansko predstavlja očitano kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na tožnikove pritožbene navedbe v zvezi s tem pa je sodišče druge stopnje brez obravnave med drugim obrazložilo, da naj bi se tožena stranka dokončno seznanila s kršitvami tožnika na zagovoru dne 12. 7. 2010. To tudi pomeni, da je sodišče druge stopnje dejstva v zvezi s pravočasnostjo odpovedi ugotavljalo samo, brez opravljene obravnave, kar predstavlja nepravilno uporabo določb 347. in 358. člena ZPP in s tem v zvezi kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče pri presoji zakonitosti o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske (lahko tudi pravne) obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Le ta v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi.
delegacija pristojnosti – drugi tehtni razlogi – opravljanje dela na sedežu sodišča
Dejstvo, da Delovno sodišče v Kopru kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu posluje v sodni stavbi, s katero upravlja Okrožno sodišče v Kopru, in kjer je tretji tožnik, zaposlen pri prvem tožencu, opravljal delo varnostnika in receptorja (na podlagi pogodbe med drugim tožencem in Okrožnim sodiščem v Kopru), ne predstavlja drugega tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
Revizija je na podlagi 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. V nasprotnem primeru pa je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče. V obravnavanem primeru znaša vredno
st zahtevka za odškodnino 720,93 EUR, za odpravnino pa 466,30 EUR, kar ne dosega zgoraj navedenega revizijskega minimuma.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - opravljanje samostojne dejavnosti – izvzem iz zavarovanja
Zakonski pogoj za izvzem iz obveznega zavarovanja ni določen čas trajanja zavarovanja, tudi takrat, ko to ni obvezno, temveč opravljanje dejavnosti in nedoseganje minimalnega dobička.