J. O., ki je dne 10.4.1991 sklenila s svojim sinom A. darilno pogodbo, s katero mu je podarila svoj delež (do 1/2) na nepremičnini. S pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v K. je bilo razsojeno, da je ta pogodba nična, ker je bilo ugotovljeno, da je bila J. O. poslovno nesposobna za sklenitev darilne pogodbe. A. O. je dne 10.4.1991, že pred vložitvijo tožbe v zadevi opr.št. P 464/91 (ta je bila vložena 8.8.1991), sporno nepremičnino podaril svoji hčerki D., nična je tudi ta druga pogodba, ker nasprotuje morali.
Njuno pogodbeno ravnanje, ki bi v posledici pripeljalo do zmanjšanja zapuščine J. O., je nemoralno.
poprava tožbe - sprememba tožbe - označba tožne stranke
Poprave tožbe, v kateri je kot toženec označen nekdo, ki ne more biti stranka v pravdi, ni mogoče obravnavati kot (subjektivno) spremembo tožbe v smislu določbe 1. odst. 192. čl. ZPP (1977), pri kateri bi se prvotni toženec lahko uspešno upiral spremembi tožbe in pri kateri bi novi toženec lahko izjavil, da ne vstopa v pravdo.
Terjatev (odškodnina za nematerialno škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ni verjetno izkazana, če ni izkazan komulativen obstoj vseh štirih elementov odškodninske obveznosti. Če obstoj krivde (naklepa ali malomarnosti) ni verjetno izkazan, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Napačno tolmačenje predpisov oz. napačna uporaba materialnega prava (zlasti še, ker je šlo za uporabo novega zakona, katerega določbe so v praksi še med pravnimi teoretiki nejasne) še ne dokazuje malomarnosti tožene stranke.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 100/3, 110, 110/2, 100/3, 110, 110/2.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - dopolnitev predloga - rok
Rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dokazili je instrukcijski rok, ki se lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi, podaljšanje roka pa se mora predlagati pred njegovim iztekom.
Če delodajalec pisne obdolžitve delavcu ne vroči na način, določen v 180. čl. ZDR (to je po pravilih pravdnega postopka, razen če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS), je podana nezakonitost postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec je kršil pravila o osebnem vročanju pisne obdolžitve in vabila na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker je vročevalec vročil pošiljko za delavca njegovi zunajzakonski partnerki.
Če delavec v času vložitve tožbe postavi opisne zahtevke (presoja sklepov o razrešitvi s funkcije direktorja in disciplinskih sklepov o prenehanju delovnega razmerja ter vzpostavitev stanja kot bi bilo, če teh sklepov ne bi bilo) v skladu s 23. čl. ZDSS, kasneje pa postavi tožbeni zahtevek po višini (za čas od izdaje nezakonitih sklepov dalje), to ne pomeni spremembe tožbe v smislu 184. čl. ZPP, za katero bi bila potrebna privolitev tožene stranke.
Delodajalec je izvedel disciplinski postopek po določbah ZDR (1990) ter delavcu izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve. Odločba je postala dokončna v letu 2002. Preizkusna doba se je nadaljevala tudi po 1.1.2003, ko je začel veljati novi ZDR. Ker je delodajalec po uveljavitvi novega ZDR ugotovil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti oz. razlog nesposobnosti za delo, je navedeno lahko predstavljalo zgolj podlago za začetek postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Novi ZDR ne pozna več preklica pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
ZDSS člen 22, 22/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
odpoved - stroški postopka
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja delavca, zato delodajalec vedno nosi svoje stroške, ne glede na izid postopka.
Po 2.odst. 286.čl. ZPP sme stranka tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Če je drugačna izpoved izvedenca terjala dopolnitev dokaznega postopka, je obstajal opravičljiv razlog za poznejše predlaganje dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika.
ZFPPod je dal prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in po pozivu sodišča že založen predujem.
Zemljiškoknjižno sodišče je dne 14.4.1999 na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškokjižnega stanja z dejanskim, dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja postopka, predlog za vpis pri parcelah pa zavrnilo. S štirimi posameznimi sklepi pa je pri zadnje navedenih štirih parcelah dovolilo vpis lastninske pravice. Tudi vsi navedeni so imeli z Občino A. sklenjene pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, le da s kasnejšim datumom. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o predlaganem vpisu predlagatelja glede na dosedanje spisovne podatke ni bilo takšnih ovir za vpis pri vseh šestih parcelah, saj so kupci stanovanj svoje predloge za vpis vložili po 14.4.1999.
Pritožba utemeljeno opozarja na kršitev vrstnega reda vpisa, saj je zemljiška knjiga že izvršila vpis lastninske pravice na prej navedene osebe kljub temu, da so njihovi predlogi v zemljiško knjigo prispeli več mesecev za predlogom in da so bili tudi sklepi o vpisu izdani kasneje. Ker pa so bili vpisi na osebe, ki so vložile svoje zemljiškoknjižne predloge kasneje, že izvšeni, nastalega zapleta, ki ga je povzročilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče rešiti drugače kot s tem, da predlagatelj vloži izbrisne tožbe.
Okoliščina, da je namesto prejeminika datum vročitve zapisal vročevalec pomeni, da vročilnica, ki predstavlja javno listino, v tem delu ni pravilno izpolnjena, nikakor pa ne pomeni, da takšna vročilnica ne more predstavljati enega izmed dokaznih sredstev za ugotavljanje datuma vročitve.
V prejšnjem sistemu je veljal drugačen pravni režim, vsa gradbena zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja so bila v družbeni lastnini, tožnik, kot lastnik zgradbe, pa je imel na njej pravico brezplačnega uživanja parcele št. 62/5, dokler stoji na tem zemljišču stavba (glej čl. 37 Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in najemnih zemljišč – ZNNZGZ, Uradni list FLRJ št. 24/59). Tožnik je imel pri novi parceli 938/2 k.o. A., ki je bila družbena last, pravico uporabe.
Vsi predpisi, uveljavljeni po ZNNZGZ (ki so urejali to področje) so govorili le o pravici uporabe kot o pravici na nacionaliziranih zemljiščih, zato je bila ob vzpostavitvi nove zemljiške knjige za k.o. A. pri novi parceli št. 938/2 namesto pravice brezplačnega uživanja na ime tožnika, vpisana pravica uporabe, ki pa ni neka druga (nova) pravica (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-403/01).
V zvezi z zapisom v sodbi, da je bila tožniku kot uporabniku zemljišča oziroma lastniku stanovanjske hiše dodeljena ob novi izmeri po obsegu manjša parcela, je potrebno opozoriti, da brez soglasja takratnega imetnika pravice uporabe (oziroma imetnika pravice brezplačnega uživanja) že dodeljenih parcel ni bilo mogoče zmanjševati zgolj zato, ker je bila gradbena parcela v družbeni lastnini.
Poškodovana vrata so postala za okolico nevarna. Šlo je namreč za velika, težka vrata, ki so prav zaradi okvare postala nevarna. Ko je tožnik potegnil zatič, so vrata prav zaradi okvare skočila in ga zadela v nogo tako, da ga je vrglo na tla. Zaradi velikosti in teže vrat in na drugi strani okvare, so se stekle okoliščine, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da so v konkretnem primeru ta vrata predstavljala za tožnika nevarno stvar.
Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa, komu mora stranka predlagati drugo dražbo, ali sodišču ali izvršitelju. V obravnavani zadevi je upnik, tako izhaja iz vloge, predlog pravočasno posredoval izvršitelju. Tako ni mogoče šteti, da ni bila predlagana druga dražba. Nasprotno, ta je bila predlagana pravočasno in skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0048490
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZPPSL člen 111, 111/1, 111/2, 111, 111/1, 111/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - zastarana terjatev
Kadar je stečajni postopek začet nad upnikom, prekinitev izvršilnega postopka ni potrebna. Izvršilni postopek zaradi potrebe hitre in učinkovite izvršbe v osnovi temelji na načelu stroge formalne legalitete. Izvršilno sodišče zgolj formalno izvršuje, ne pa vsebinsko presoja sodne odločbe, ki so izvršilni naslov za dovolitev izvršbe. Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo (takoimenovane judikatne terjatve) zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 58, 59, 24, 24/1, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 58, 59. ZPP člen 274, 274/1, 365, 365-2, 274, 274/1, 365, 365-2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
res iudicata - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bilo o isti stvari že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, pravda v tej zadevi ni potrebna in tožba ni dovoljena in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo iz razloga, ker je o stvari že pravnomočno razsojeno, zavrglo (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
izločitev dela zapuščine - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje
Eden od bistvenih pogojev za izločitveni zahtevek potomca iz zapustnikovega premoženja po 32. členu ZD je, da je bil z zapustnikom v takšni skupnosti, da sta skupaj delala, pridobivala oziroma da je bilo povečanje ali ohranitev zapustnikovega premoženja rezultat njunega skupnega delovanja. Res je sodna praksa zavzela stališče, da tega ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, torej ni nujen obstoj življenjske skupnosti zapustnika in potomca, vendar pa mora biti nedvomno njuno delovanje oziroma prizadevanje za povečanje in ohranitev premoženja skupno. O takšnem skupnem delovanju pa v konkretnem primeru od začetka sporov, najkasneje pa od odselitve tožnikovih staršev s kmetije koncem leta 1978 ni mogoče govoriti. S tem pa ni izpolnjen eden temeljnih elementov iz 32. člena ZD za izločitveni zahtevek potomca. V obravnavanem primeru je namreč šlo za samostojno delovanje potomca brez soglasja zapustnika, glede na številne medsebojne spore (zlasti spor, s katerim je zapustnik želel doseči izselitev tožnika in njegove žene iz hiše, in spor, s katerim je od njiju zahteval izročitev kmetije) očitno tudi proti njegovi volji. Podlaga izločitvenemu zahtevku glede povečanja zapustnikovega premoženja zaradi zgraditve objektov po letu 1978 zato po presoji pritožbenega sodišča ne more biti 32. člen ZD, pritrditi pa je treba sicer pravilnim razlogom sodišča prve stopnje, da tožnik lastninske pravice na zemljišču tudi ni pridobil z gradnjo na tujem svetu. To pa pomeni, da tožniku zaradi gradnje teh objektov ne pripada izločitvena pravica ne na podlagi 32. člena ZD ne na kakšni drugi podlagi.
procesna predpostavka za izvršbo - predlog za izvršbo - kvalificirana oblika - potrdilo o izvršljivosti - nepopolna vloga
Kadar upnik predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, na katerem manjka potrdilo o izvršljivosti, mora sodišče od upnika zahtevati dopolnitev izvršilnega predloga, razen, če gre za tak izvršilni naslov, o katerem je odločalo sodišče, pri katerem se predlaga izvršba. Če upnik pomanjkljivosti ne odpravi, sodišče predlog za izvršbo zavrže.