delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika
Odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi pomeni, da delovno razmerje ni bilo sklenjeno v skladu z zakonom, ker med strankama ni prišlo do veljavnega dogovora o pravicah, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje (določba 11. člena ZDR) in ker je pogodba sestavni del postopka sklenitve delovnega razmerja (prvi odstavek 11. člena ZTPDR). Iz določbe drugega odstavka 88. člena ZTPDR pa izhaja, da mora biti pogodba o zaposlitvi pisna.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9, 9/1, 18. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcem po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda
V očitku neprijave prejema pisma od "odmetnika" F.A. niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, ker so bila po navedenem določilu inkriminirana le aktivna ravnanja storilcev za dosego posledic, navedenih v 14.tč. 3.čl.ZKLD. Tako ravnanje storilca pa je moralo glede subjektivnega znaka vsebovati tudi elemente iz 2.čl. ZKLD, torej da je šlo za nudenje pomoči storilcem, katerih cilj je bil, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne.
Določba 1.odst. 9.čl. ZKLD je bila blažja od določbe 15.čl. (UVS), saj je bilo kaznivo dejanje po 1.odst. 9.čl. ZKLD storjeno le s propagando ali agitacijo, ki sta vsebovali poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve. V pripovedovanju vicev, čeprav sovražne vsebine, ki naj bi s poudarjanjem prednosti zahodne demokracije pred demokracijo vzhodnih držav, pa niso podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD, prav tako pa tudi ne znaki kaznivega dejanja po 15.čl. UVS.
Zvonjenje osemletne deklice, pa čeprav bi bilo objestno in nagajivo, ni pravnoodločilna okoliščina, ki bi bila lahko podlaga za soprispevek k nastali škodi in s tem delno razbremenitev toženca njegove krivdne odgovornosti.
SZ člen 58, 59. ZSR člen 1, 1/2, 19, 19/1, 58, 58/1.
prenehanje stanovanjskega razmerja - trajna neuporaba stanovanja - izguba stanovanjske pravice - podstanovalska razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je N. F. prenehalo stanovanjsko razmerje na spornem stanovanju in v posledici tega še podnajemniška pogodba med F. in toženko. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem izhajali iz ugotovitve, da v času od vselitve toženke v stanovanje 5.10.1991 do uveljavitve Stanovanjskega zakona 11.10.1991 (pravilno 19.10.1991, Ur.l. RS, št. 18/91-I, 21/94 in 23/96, SZ) še ni poteklo šest mesecev, da bi lahko po takratnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, ZSR), stanovanjsko razmerje prenehalo zaradi neuporabe (58. člen ZSR). Pri tej presoji pa sta sodišči izhajali iz napačne razlage materialnega prava, torej 58. člena ZSR in pomena zakonske določitve šestmesečnega roka neuporabe stanovanja. Po preteku tega roka ni bilo več potrebno dokazovati namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja (domneva iz 1. odst. 19. člena ZSR). Kadar pa so bile okoliščine take, da je namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja bil jasno izkazan, je veljalo, da je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje že ob izselitvi. To je bilo potrebno posebej ugotoviti in v takem primeru je lahko stanovanjska pravica prenehala seveda prej kot po poteku šestih mesecev.
vsebina oporoke - razlaga oporoke - oporočiteljev pravi namen
Temeljna dejanska ugotovitev izpodbijane sodbe je, da se je zapustnica v sporni listini zmotila pri navedbi parcelne številke zemljišča, od katerega je s to oporočno listino volila tožnikoma del v izmeri 1000 m2. Revizija si zato brez podlage v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe za izhodišče materialnopravne graje jemlje trditev, da je zapustnica po zapisu sporne oporočne listine odsvojila predmet volila, namreč parcelo, ki je v listini zapisana, in seveda ne parcelo, katere del je bil po ugotovljeni njeni resnični volji predmet volila in katere lastnica je bila tudi še ob smrti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
V opisu dejanja, da je obsojenec le kritiziral ravnanje, da ljudi v Kočevju na silo združujejo v zadruge, ni vsebovan poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, kar je bil konstitutivni znak kaznivega dejanja po 9.čl. ZKLD.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408.SZ člen 111, 117, 125, 129.
privatizacija stanovanj - razlogi in zavezanec za dodelitev drugega primernega stanovanja - alternativne obveznosti
Alternativne obveznosti so urejene v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v členih 403 do 408. Iz navedenih določb izhaja, da gre za obveznost, ki ima dva ali več predmetov. Če izbire ni, ne gre za alternativno obveznost. Kakšne vrste je postavljeni zahtevek tožeče stranke, je materialnopravno vprašanje in ne procesnopravno, kot trdi tožeča stranka.
Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev
Pri določanju preživnine je bila upoštevana tudi možnost, da bi si tožnica popravila premoženjski položaj s prodajo nepremičnine. Tak enkratni dohodek na račun substance tožničinega premoženja pa ne more vplivati na toženčevo obveznost, da sodeluje pri preživljanju otrok.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - negmotna škoda - denarna odškodnina
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta ugotovili, da je toženec kriv, ker ni dokazal, da ni napadel in telesno poškodoval tožnice (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), sta v skladu z določilom 205. člena ZOR pravilno upoštevali določila o deljeni odgovornosti. Ker sta ugotovili, da je tožnica za napad tudi sama kriva, saj je verbalno napadala toženca, ga izzivala in ga tako zrevoltirala, da je presegel dovoljeno mero in jo fizično napadel, sta po določilu prvega odstavka 192. člena ZOR tudi pravilno ocenili tožničin prispevek za nastalo škodo na 40 odstotkov.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje
Za spremembo dejanskega stanja, povsem izrečno oprto na izvedensko mnenje (torej enega izmed dokazov, ki niso bili le listinski dokazi iz 2. točke 373. člena ZPP!), sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila, ker ni opravilo obravnave (2. odstavek 362. člena ZPP).
Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.ZKP člen 416.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Sklep z dne 1.2.1946, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je bil izdan na podlagi dopisa okrajnega ljudskega odbora, po katerem je obsojenec A.P., ki je bil za kazniva dejanja po čl. 106, 125, 127 in 128 KZ/51 sicer obsojen šele 1954, spadal med osebe, ki jih našteva 28.čl. ZKIK. Navedeni sklep o zaplembi premoženja je torej pomenil le izvršitev priglasitve Okrajnega ljudskega odbora v K. z dne 22.11.1945, saj je bilo po določilu 28.čl. ZKIK sodiščem ob izrekanju konfiskacije med drugim prepovedano spuščati se v vprašanje, ali je posamezna oseba res zagrešila kakšno kaznivo dejanje. Upravna odločba - priglasitev okrajnega ljudskega odbora je tako v vseh primerih, ko ni temeljila na kazenski sodbi, po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. Zoper navedeni sklep o zaplembi premoženja zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, je pa v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča opr.št. U-I-249/96-14 z dne 12.3.1998 mogoče zahtevati v postopku obnove po 416.čl. ZKP spremembo priglasitve okrajnega ljudskega odbora, ki ne temelji na kazenski sodbi.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - sokrivda oškodovanca
To, da je bila s kazensko sodbo ugotovljena krivda zavarovanca tožene stranke, za njegovo odškodninsko odgovornost ni bistveno, ker za škodo odgovarja po načelu vzročnosti brez krivde. Je pa to dejstvo pomembno pri ugotavljanju okoliščin nesreče, brez česar ni mogoče odločiti o zatrjevani tožnikovi sokrivdi.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP vezano poleg strank tudi vrhovno sodišče, izhaja, da toženka ni ustrezno varovala in nadzorovala svojega psa. Pes ni bil privezan ali drugače zavarovan, temveč je prosto tekal na okrog in preprečeval vsak dostop do hiše. Očitno je bil pes nevaren, ker je ugriznil bližnjo sosedo, ki je normalno prišla k hiši in se ni nekontrolirano gibala po dvorišču. Zato opozorilna tabla sredi dvorišča, ki ne prepoveduje dostopa do hiše, hkrati pa ni omogočen drugačen stik z osebami v hiši, tožene stranka ne more keskulpirati (192. in 205. člen ZOR v zvezi s paragrafom 1320 Občnega državljanskega zakonika). Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191.
člena ZOR. Kljub temu, da naš pravni red načeloma zahteva kritje celotne škode, vendarle določa primere, ko je mogoče položaj osebe, ki je odgovorna za škodo, olajšati, predvsem iz razlogov socialnega položaja te osebe, ki bi lahko zašla v pomanjkanje. Toda takšna možnost je podana samo v primeru, ko gre za zelo nizko stopnjo krivde, v danem primeru pa je bila drugotoženka hudo malomarna, ker sploh ni nadzorovala in obvladovala svojega psa.
Tudi škodo, ki jo je tožnica trpela, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ocenili. Znesek 250.000,00 tolarjev za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem nikakor ni pretiran, saj je tožnica trpela bolečine različne intenzivnosti skoraj 50 dni. V tem času 14 dni sploh ni mogla stopiti na nogo, redno je morala hoditi v ambulanto na prevezovanje rane, ki se je gnojila, in do konca zdravljenja, torej od 2.5.1993 do 8.7.1993 ni mogla kuhati, gospodinjiti in obdelovati vrta. Tudi odškodnina za strah v znesku 50.000,00 tolarjev je pravična, saj se je tožnica močno ustrašila, ko jo je napadel in ugriznil pes, njena zaskrbljenost za zdravje pa je bila zaradi poteka zdravljenja utemeljena. Višino premoženjske škode sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili na podlagi potrdil, zato revizijskih navedb, češ da ni dokumentirana, ni mogoče upoštevati, ker posegajo v ugotovljeno dejansko stanje, kar po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP v reviziji ni več dovoljeno.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - preiskava - pooblaščenec
Po določbi 2. odstavka 180. člena ZKP je sicer treba sklep o ustavitvi preiskave poslati oškodovancu, vendar je treba to določbo razlagati v povezavi z določbo 3. odstavka 121. člena ZKP, namreč, da je treba v primeru, ko ima oškodovanec pooblaščenca, vročati pisanja pooblaščencu.
nastanek obveznosti - podlaga - dopustna podlaga - denarne obveznosti - valuta obveznosti - terjatev v tuji valuti - denarna enota RS
Plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji je tolar (2. čl. Zakona o denarni enoti Republike Slovenije). Posli, ki se glasijo na denar in so sklenjeni v Republiki Sloveniji med podjetji, bankami, drugimi domačimi pravnimi osebami in občani ter med občani in tujimi osebami, se izkazujejo in izvršujejo v tolarjih, če zakon ne določa drugače (71. čl. Zakona o banki Slovenije). Te določbe veljajo tudi za zatrjevano terjatev tožnika nasproti tožencema. Zato zahtevek v tuji valuti ni mogoč in je pravilno zavrnjen.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe
Revizijsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti le na pravilno uporabo materialnega prava. Ko tožnik s tožbo izpodbija procesno odločitev upravnega organa, do uporabe materialnega prava pri odločanju ni prišlo.
ZOR člen 165, 165/4, 160, 160/3, 166, 200, 201/3, 414, 414/1. ODZ paragraf 1320.
negmotna škoda - denarna odškodnina - strah - krivdna odgovornost - povzročitev škode - ugriz psa - odgovornost za drugega - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - odgovornost mladoletnika - opustitev nadzora nad psom nevarne pasme
Zaradi odsotnosti lastnika je nadzor nad psom nevarne pasme prevzel lastnikov mladoletni brat. S tem je na njuno mater - tožnika - prešla odgovornost, da bo nadzor nad psom opravljen učinkovito. To vključuje tudi skrb za to, da bi bil pes zanesljivo prikljenjen ali da bi bilo sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici. Ko je pes v času toženkine ponovne odsotnosti pobegnil njenemu mladoletnemu sinu, je to vsekakor treba pripisati njeni premajhni skrbnosti glede tega, kako je poskrbljeno za nadzor nad psom. V tem je toženkina krivda, s čimer je podana njena odškodninska odgovornost po 4. odst. 165. čl. ZOR za njenega mladoletnega sina M., ki je zanemaril potrebno nadzorstvo v smislu par. 1320 ODZ.
Odgovornost za nadzor nad psom je prešla nanjo od časa, ko je po vrnitvi z dopusta spoznala nastali položaj, da je namreč pes nevarne pasme ostal brez nadzora lastnika.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354/2-13 ZPP
Vednost, ki jo ima stranka o škodnem dogodku v pravdi (ta je podlaga njenih navedb), se ne opira zgolj na tisto, kar je ta stranka vedela o okoliščinah, ki so (ali bi lahko bile) tako ali drugače povezane s škodnim dogodkom, še preden je do škodnega dogodka prišlo. Zato prve zatrjevane protislovnosti ni. Pri drugem očitanem protislovju pa gre na eni strani za navedbo o obstoju dejstva (ali je prva tožena stranka opravljala kakršen koli nadzor na spornem odseku regionalne ceste), na drugi strani pa za ugotovitev dejstva (da je prva tožena stranka opravljala nadzor v določenem obsegu). To pa ni nasprotje iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.