revizija v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je revizija (pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP)) dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da je v postopkih izvršbe in zavarovanja revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
sklep o stroških pravdnega postopka - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o stroških pravdnega postopka (ne glede na to, ali je vsebovan v "enotni" odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali je izdan kot samostojen sklep) ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
Pogoj očitnosti iz navedene zakonske določbe v danem primeru ni izpolnjen. Edina navezna okoliščina, s katero sodišče v resnici razpolaga, je naslov. Ta je torej z območja sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti. O tem, zakaj je ta naslov naveden kot naslov udeleženca, in zakaj je bilo tako že v kazenskem postopku, Vrhovno sodišče ne bo ugibalo. Svoje odločitve prav tako ne bo oprlo na domneve, da naj bi se udeleženec nahajal neznano nekje na območju Okrajnega sodišča v Krškem.
Institut prenosa pristojnosti na drugo sodišče po 67. členu ZPP predstavlja izjemo v zakonsko urejenem sistemu krajevne pristojnosti.
Razlogi, ki jih v svojem predlogu ponuja tožena stranka, so delno tudi hipotetični (saj zaslišanje prič še ni predlagano), delno očitno neutemeljeni (prošnja za pribavo spisa, v katerega je treba vpogledati, je preprosto in poceni opravilo - vsekakor bolj enostavno kot odločanje o predlogu po 67. členu ZPP) ter kot celota ne pretehtajo nad procesnim redom, ki na zakonski ravni ureja sistem pristojnosti. Predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasnost izreka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo, da "se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za solidarno plačilo zneska 2.019.492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.6.2013" povzročilo bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter kršitev pravice do sodnega varstva?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDavP-2 člen 126a.
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - predlog za izvršbo na nepremičnini - poplačilo upnika - prenehanje terjatve - hipoteka na nepremičnini - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je glavnična davčna obveznost v skladu s šestim odstavkom 126. člena ZDavP-2 prenehala, čeprav je davčni dolg zavarovan s hipoteko na več dolžnikovih nepremičninah, upnik pa je prvi predlog za izvršbo na nekatere izmed teh nepremičnin vložil znotraj roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, predlog za izvršbo na preostale nepremičnine, torej predlog, ki se obravnava v tem izvršilnem postopku, pa po preteku tega roka.
zavarovalni nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - pravilna navedba izpodbijanega akta - nerazumljiva tožba - odprava pomanjkljivosti v tožbi - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Glede na okoliščine obravnavanega primera se izkaže predmetna tožba kot nerazumljiva. Ko je tako, mora Upravno sodišče na podlagi drugega odstavka 441. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) najprej ravnati v skladu z 31. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), po katerem mora zahtevati od tožnice, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, ter jo obenem tudi poučiti, kaj in kako naj napravi, in jo opozoriti na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek). Šele če tožnica v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1). Ureditev predhodnega postopka po 31. členu ZUS-1 na zakonski ravni pomeni način uresničevanja pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristanskost - nekonkretizirane trditve - zavrnitev predloga - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Dvom predlagateljice v nepristranskost odločanja sodišča, ki ni niti konkretiziran, še manj pa dokazno podprt, ne more pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
prenehanje hipoteke - ugasnitev hipoteke s potekom časa - pretrganje teka roka
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo materialnopravno stališče, da je potrebno tretji odstavek 154. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) razlagati na način, da teka tega roka v razmerju do zastavitelja za tuj dolg ne pretrga upnikovo dejanje zoper glavnega dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala s hipoteko zavarovana terjatev?
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik je predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 367, 367/2, 367b, 367b/4, 367b/6, 377, 384.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - neoblikovano, nekonkretizirano vprašanje
Vloženi predlog za dopustitev revizije po svoji vsebini bolj učinkuje kot argumentacijsko okleščena revizija, z izključnim poudarkom na drugačni razlagi materialnega prava in brez kakršnekoli umestitve zatrjevanih pravnih dilem v širši pravni kontekst. Predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter tudi ni na kratko obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da predlog nasprotnega udeleženca v opisanih sklopih ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZPP) in zato izreka v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.
S sklepom iz 219. člena Zakona o dedovanju je državi izročeno po vrsti in tipu stvari opredeljeno premično premoženje, ki je obstajalo ter je bilo zapustnikovo v času smrti, ne glede na to, kje se (je) nahaja(lo).
Namen tega pravnega instituta ni zgolj v zagotovitvi koristi države, ki zapuščino pridobi, ampak v varovanju javnega interesa.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.
URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 13, 13/1. ZPOmK-2 člen 98, 98/1.
sodno varstvo zoper odločbo Javne Agencije RS za varstvo konkurence - subsidiarni upravni spor - redni upravni spor - učinkovito sodno varstvo - nedovoljena tožba - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Tožnica ima zoper odločbo o ugotovitvi kršitve 5. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) in 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (61. člen ZPOmK-2), ki jo lahko v nadaljnjih fazah postopka izda toženka, zagotovljeno sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) (97. člen in prvi odstavek 98. člena ZPOmK-2). Odločitev toženke o ugotovitvi kršitve ZPOmK-2 oziroma PDEU je tako podvržena ustreznemu sodnemu preizkusu v okviru rednega upravnega spora, v katerem lahko tožnica uveljavlja tudi zatrjevane kršitve ustavnih pravic in svoboščin ter ugovore o morebitnih nezakonitostih in protiustavnostih izvedene preiskave. Gre torej za odloženo sodno varstvo do končne odločitve toženke. Ker je tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer v rednem upravnem sporu, niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje upravnega spora po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
prepozen predlog - vročitev s fikcijo - datum vročitve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pooblaščenec pisanja ni dvignil v 15 dneh, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, to je 4. 9. 2024 (in ne šele 5. 9. 2024, ko mu je bilo pisanje puščeno v predalčniku). Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije je tako začel teči 5. 9. 2024 in se je iztekel 4. 10. 2024. Predlog, ki ga je tožnikov pooblaščenec na Vrhovno sodišče vložil s priporočeno pošiljko 7. 10. 2024, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP. Vrhovno sodišče ga je zato kot prepoznega zavrglo.
stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasilje v družini - presoja pritožbenih navedb - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe - pravica do obravnavanja pred sodiščem - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je pritožbeno sodišče vsebinsko opredelilo do konkretnih in obrazloženih pritožbenih očitkov predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mld. otrokom.