ZDavP-2 člen 85a, 85a/1, 85a/3, 85a/4, 85a/5. Pravilnik o elektronskem vročanju v davčnih zadevah (2015) člen 3, 3/3.
dopuščena revizija - fikcija vročitve - elektronsko vročanje prek portala eDavki - tuja pravna oseba - odmera NUSZ - pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - zavrnitev revizije
Fikcija vročitve po 85.a členu ZDavP-2 lahko nastopi, če je ugotovljeno, da je bilo poslovnemu subjektu obvestilo, da ga v portalu eDavki čaka dokument, ki mu ga je treba vročiti, odloženo v njegovo osebno mapo v portalu eDavki. S tem mu je namreč zagotovljena realna možnost, da se s tem obvestilom seznani - le vpogledati bi moral vanjo (oziroma si, če to ocenjujejo za zamudno, naročiti prejemanje teh obvestil na svoj elektronski naslov).
Namen začasne odredbe je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora. Ta pogoj mora biti izpolnjen tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe iz tretjega odstavka istega člena.
Za odločitev o predlogu v obbravnavani zadevi je ključno, ali bo sodno varstvo tudi brez izdane začasne odredbe učinkovito, torej, ali bi v primeru uspeha s tožbo pritožnik lahko sodeloval v obravnavanem razpisnem postopku.
Sodišče prve stopnje se do tožnikovih trditev o nemožnosti sodelovanja v koncesijskem postopku, ki so po presoji Vrhovnega sodišča dovolj argumentirana in niso očitno neutemeljena, vsebinsko ni opredelilo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ni razvidno, zakaj zatrjevanega dejstva o zaključku javnega razpisa najkasneje do 1. 9. 2024, ko naj bi izbrani ponudnik pričel z opravljanjem dejavnosti, ni zaobjelo v svojo presojo.Manjkajo torej razlogi o pravni upoštevnosti tovrstne škode, od tega stališča pa je odvisna tudi presoja o reverzibilnosti zatrjevanih posledic z vidika zagotavljanja učinkovitosti sodnega varstva.
začasna odredba - lekarniška dejavnost - podružnica - zavrnitev izdaje dovoljenja - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev pritožbe
Izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, v obravnavani zadevi že po naravi stvari ni mogoča, saj se z odločbo toženke pritožnici ne nalaga nobene obveznosti, ki bi jo bilo sploh mogoče zadržati.
Predlagana začasna ureditev stanja (po tretjem dostavku 32. člena ZUS-1) pa presega to, kar bi v primeru uspeha v upravnem sporu pritožnica lahko pridobila. Predlaga namreč, da naj ji sodišče izda začasno dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne na območju toženke. Ker pa bi lahko v primeru uspeha z izpodbojno tožbo, ki jo je vložila zoper izpodbijano odločbo toženke v tem upravnem sporu, na podlagi sodbe sodišča dosegla le ponovni postopek pred toženo stranko, ne pa tudi pridobitve takega dovoljenja, tudi taka začasna ureditev spornega razmerja v tem upravnem sporu ni mogoča.
Z začasno odredbo ni mogoče urediti spornega pravnega razmerja tako, da bi se presegalo tisto, kar bi stranka lahko pridobila v primeru uspeha s tožbo, ki jo je vložila v istem upravnem sporu. Drugačno stališče bi privedlo do nelogičnih pravnih posledic, saj bi lahko celo tožbeni uspeh privedel do poslabšanje pravnega položaja tožeče stranke, ki bi ji bil priznan z začasno odredbo preko ali mimo tožbenega zahtevka.
Uredba o hišnem redu azilnega doma (2021) člen 10, 11.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja - kršitev hišnega reda - nevarnost za javni red - prosta presoja dokazov - dokazna ocena - grožnje - nekonkretizirani pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pri izreku ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje) ne gre za kazenski postopek in ne za ugotavljanje tožnikove kazenske odgovornosti za kazniva dejanja, niti pridržanje ni kazen, ampak je preventivni ukrep zoper prosilca za mednarodno zaščito, ki se na tej pravni podlagi nahaja na ozemlju Republike Slovenije do odločitve o njegovi prošnji.
Pritožnik Upravnemu sodišču niti ne očita, da je prej navedeno dokazno oceno obrazložilo neskrbno, nelogično ali pomanjkljivo, tj. da bi kršilo metodološki napotek načela proste presoje dokazov iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zgolj pritožnikovo drugačno mnenje glede prepričljivosti oziroma njegova drugačna dokazna ocena verodostojnosti njegovih izjav pa sama po sebi še ne zadošča za utemeljitev očitka o napačni presoji Upravnega sodišča glede ugotovljene pritožnikove neverodostojnosti.
rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravočasna pritožba - vročitev odločbe o pritožbi - ugoditev pritožbi
Rok za plačilo sodne takse začne teči šele z vročitvijo odločitve o predlagateljevi (pravočasni) pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za taksno oprostitev in ne z dnem vročitve sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev.
predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka v predlogu za dopustitev revizije navaja, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Te navedbe pomenijo zgolj povzetek zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP, s čimer ni izpolnjena zakonska zahteva po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o predlaganih pravnih vprašanjih. Na tak način, torej brez kakršnekoli konkretizacije abstraktnih zakonskih kriterijev, toženka ni izkazala, da bi predlagani vprašanji po pomenu presegali obravnavano zadevo. Prav tako je v predlogu izostala njuna vsebinska navezava na stališče izpodbijane sodbe, da ni več sporno, da je zapustnica za časa življenja toženki podarila stanovanje v vrednosti 120.200,00 EUR. Toženka pa v predlogu tudi ne navede nobenih opravilnih številk odločb, tako da tudi trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča ostajajo povsem posplošene. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - nepopoln predlog - vsebina sodbe - drugačno dejansko stanje
Sestavni del predloga za dopustitev revizije je tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, bi predlagatelj glede na 367. b člen ZPP moral pri oblikovanju vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe,
predlog za delegacijo pristojnosti - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.
delegacija pristojnosti - majhno sodišče - ugoditev predlogu - družinski postopek - strokovna sodelavka kot stranka v postopku
Okoliščine, da je predlagateljica postopka zaposlena kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v A., ki je pristojno odločati o zadevi, da gre za majhno sodišče in majhen kraj, in tudi upoštevaje naravo zadeve - družinska zadeva, pomenijo tehten razlog za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
kredit v CHF - sprememba sodne prakse - pritožbena obravnava - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00079309
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 49, 49/1. ZUP člen 142, 143.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - upravičenec - zavržena pritožba - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - vračilo prejete brezplačne pomoči - zavrnitev pritožbe
Upravičencu do brezplačne pravne pomoči (BPP) pripada položaj stranskega udeleženca v postopku odmere odvetniških stroškov v BPP. Stranska udeležba namreč pomeni, da se pravni subjekt udeležuje "tujega" upravnega postopka, tj. postopka, ki ni bil uveden na njegovo zahtevo ali zoper njega, pri čemer njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti, ki je predmet postopka, v katerem sodeluje kot stranski udeleženec. Upravičenec do BPP tako v postopku odmere varuje svoj pravni interes, tj. (morebitno) obveznost vračanja sredstev glede na dejanski znesek izplačila odvetniku, ta pa je odvisen od odločitve v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov v BPP.
Pritožnica v tem pritožbenem postopku ne izpodbija stališča o tem, da ni bila stranska udeleženka upravnega postopka odmere odvetniških stroškov v BPP, temveč zatrjuje, da ji gre položaj stranke, kar pa je neutemeljen pritožbeni ugovor. Stranka postopka odmere odvetniških stroškov v BPP je odvetnik, ki je bil imenovan, da izvaja storitve BPP.
ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 42.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - centralni register prebivalstva - načelo otrokove koristi
Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med (vsaj) dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno glede na stalno prebivališče očeta - nasprotnega udeleženca. To se je izreklo za nepristojno, po vpogledu v Centralni register prebivalstva, opirajoč se na stalno prebivališče otroka in krajevno pristojnost CSD B., ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sprejeti svojo pristojnost.
V konkretnem primeru je za presojo pristojnosti, ki jo je izbrala predlagateljica in se ravna po prebivališču nasprotnega udeleženca, odločilen podatek, ki ga je predlagateljica navedla v predlogu (17. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh postopkih delitve solastnega premoženja postopa eno sodišče. Vodenje enega samega postopka bo vsekakor zmanjšalo stroške morebitnega izvedenca in cenilca pa tudi druge sodne stroške, kot so potni stroški, sodne takse in stroški pooblaščencev udeležencev.
delegacija pristojnosti - zapuščinska zadeva - ugoditev predlogu - sodnica pristojnega sodišča kot dedinja - majhno sodišče
Okoliščine, da je hčerka pokojnika sodnica na pristojnem sodišču in da ima pristojno sodišče samo dva sodnika, pri čemer je zakonita dedinja tudi predsednica sodišča, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listin - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Tožnici sporna listina res ni bila vročena, toda tožnica je iz dokaznega sklepa lahko razbrala, da bo sodšče svojo odločitev oprlo tudi na priloge, ki jih je v spis vložil izvedenec. Ker se je s sporno listino tudi vsebinsko seznanila prek izvedenskega mnenja ter je s sodiščem ob ustni in pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja razčiščevala dokazno temo, ji sodišče ni kršilo pravice do izjave.
Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 1. Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (2016) člen 1. ZMZPP člen 48, 67. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - predhodno vprašanje - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - sodna pristojnost slovenskega sodišča
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali se za določitev pristojnosti za odločanje o premoženjskih razmerjih v neregistrirani zunajzakonski skupnosti z mednarodnim elementom uporablja Uredba 2016/1103 ali nacionalno mednarodno zasebno pravo. Ker tako uporaba določb Uredbe 2016/1103, kot tudi pravilna uporaba določb ZMZPP pripelje do odločitve, da je za odločanje pristojno slovensko sodišče, izpostavljene dileme v obravnavani zadevi ni. To pa pomeni tudi, da Vrhovno sodišče nima predložitvene obveznosti iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sodišče prve stopnje namreč za presojo, ali je podana pristojnost slovenskega sodišča, ne bi smelo uporabiti 67. člena ZMZPP, temveč 48. člen ZMZZP, ki ureja splošno pristojnost v vseh zadevah z mednarodnim elementom. Po 48. členu ZMZPP je sodišče na območju RS pristojno, če ima toženec ob začetku sodnega postopka stalno prebivališče v RS (forum domicilii). V obravnavani zadevi ima toženec stalno prebivališče v RS, kar pomeni, da je po 48. členu ZMZPP slovensko sodišče pristojno za odločanje o vsem skupnem premoženju, tudi o nepremičninah, ki se nahajajo v tujini.
določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - drugi tehtni razlogi
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva oziroma kjer ima tudi začasno prebivališče. Navedeno procesno dejanje pa se bo lahko lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Celju, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v Domu starejših občanov Lipa, Štore, na varovanem oddelku. Okrajno sodišče v Celju je namreč od kraja dejanskega bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno le 5,2 km, medtem ko znaša razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do kraja bivanja nasprotnega udeleženca 77,7 km (glej podatke spletne strani google:maps).
Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidena tudi krajevna pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.