Spor med strankama, ki sicer izvira iz pogodbe, sklenjene na podlagi pravilnika o pravicah in dolžnostih kolporterjev tiska, je spor, ki vsebuje vse elemente (individualnega), delovnega spora. Gre za spor, ki je vsebinsko povsem podoben sporu med delavcem in delodajalcem o delavčevi zatrjevani kršitvi delovne (pogodbene) obveznosti in posledično izrečenemu disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega (pogodbenega) razmerja. Če bi šlo za civilno - čisto pogodbeno razmerje, za prekinitev takega razmerja (pogodbe) ne bi bilo potrebno vodenje posebnega postopka pred disciplinsko komisijo, ne bi bilo potrebno zagotavljati notranje pritožbene poti, in ne bi bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja pogodbenega razmerja, saj bi na primer lahko prišlo do prenehanja pogodbe (določba 629. člena ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obdolženec ocenjuje pomen izpovedb obremenilnih prič in svojega spremenjenega zagovora, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je obsojenec poškodoval brata, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
vračanje premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim
Položaj upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja ima lahko le ustanova, ki je ob podržavljenju bila cerkvena ustanova in lastnica premoženja, ob nadaljnjem pogoju, da je ob uveljavitvi ZDen še vedno delovala na območju Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21073
ZKP (1977) člen 10, 13, 67, 67/2, 70, 70/1, 71, 151, 195, 195/1, 200, 218, 218/2, 218/8, 218/10, 219.ZKP člen 83, 319, 319/1, 330, 331, 331/2, 355, 355/1, 420, 420/2.URS člen 19, 19/3, 21, 29, 29-2.KZ člen 103.
predkazenski postopek - nedovoljeni dokazi - pravica do zagovornika - zaslišanje osumljenca brez navzočnosti zagovornika - obvezna obramba - zaslišanje obdolženca - preslepitev - izsiljenje priznanja - obvestilo staršem o odvzemu prostosti - izločitev spisov zaradi izbrisa sodbe iz kazenske evidence - glavna obravnava - napotitev prič iz razpravne dvorane - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - navzočnost izvedenca pri zaslišanju drugega izvedenca - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonitost procesnih dejanj se presoja po zakonu, ki je veljal v času, ko so bila posamezna procesna dejanja opravljena.
Če se je organ za notranje zadeve odločil za odvzem prostosti šele po opravljenem razgovoru, se je kot čas prijetja štel čas, ko je občan prišel na razgovor ali je bil tja priveden.
Če je preiskovalni sodnik obsojenca pred prvim zaslišanjem poučil o pravici do zagovornika in mu pri tem povedal, da glede na pravno kvalifikacijo ta še ni potreben, med drugim pa tudi, da pomeni priznanje kaznivega dejanja olajševalno okoliščino pri odmeri in izbiri kazenske sankcije, gre za zakonsko nekorekten pravni pouk, ne pomeni pa kršitve prepovedi iz 219. člena ZKP-77. Preslepitev, s katero se doseže kakšna izjava ali priznanje obdolženca, namreč pomeni zavajanje z navedbo neresničnih dejstev.
S tem ko organi za notranje zadeve in preiskovalni sodnik v roku 24 ur niso obvestili obsojenčeve družine o odvzemu prostosti obsojencu, ki tega sicer ni zahteval, temu pa tudi ni nasprotoval, je bilo kršeno določilo 200. člena ZKP-77. Opustitev obveščanja njegovih staršev, ki bi mu lahko najela zagovornika, pa ni vplivala na zakonitost obsojenčevega prvega zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom, saj je bil v času odvzema prostosti pred preiskovalnim sodnikom poučen o pravici do zagovornika, a se je ni poslužil.
Čeprav sta bila spisu priložena kazenska spisa, glede katerih so nastopili pogoji za zakonsko rehabilitacijo in izbris sodbe po 103. členu KZ, to ni razlog za njuno izločitev na podlagi 83. člena ZKP.
Ker osebi na glavno obravnavo nista bili vabljeni kot priči in ju predsednik senata sploh ni poznal, zagovornica pa je šele po branju obtožnice povedala, da sta bili zaslišani v prejšnjem postopku in je ugovarjala njuni navzočnosti, predsednik senata ni ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 319. člena ZKP. Pred začetkom glavne obravnave namreč ni dolžan spraševati prisotnih v dvorani, ali bi utegnili biti zaslišani kot priče.
Ker so trije izvedenci podali skupen izvid in mnenje, je bilo zaradi razjasnitve morebitnih nejasnosti v mnenju, ki so ga teamsko izdelali, potrebna hkratna navzočnost vseh treh na glavni obravnavi. Določilo 2. odstavka 331. člena ZKP zato ni bilo kršeno.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje razžalitve, storjeno s tiskom
Ker je bilo kaznivo dejanje razžalitve po 2. v zvezi s 1. odstavkom 169. člena KZ storjeno 21.5.1995, glede na določbe 111. in 112. člena KZ kazenski pregon ni več dovoljen.
Dolžnik in upniki lahko vključijo v prisilno poravnavo dogovor, da bo dolžnik svoje obveznosti iz prisilne poravnave poravnal valorizirane na dan plačila, z uporabo valutne klavzule.
Ker v denacionalizacijskem postopku upravni organ ne preverja zakonitosti akta, na podlagi katerega je bilo premoženje podržavljeno, to tudi ne more biti predhodno vprašanje v denacionalizacijskem postopku. Ni mogoče šteti, da podlaga za denacionalizacijo izhaja iz 9. točke 3. člena ZDen, če je bilo nacionalizirano stavbno zemljišče izročeno drugemu uporabniku skupaj s stavbo, ko niti ni moglo več biti z odločbo, izdano na podlagi ZNNZGZ, uporabniku naloženo, da ga izroči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec navaja, da sodišče neutemeljeno ni verjelo pričama, verjelo pa je tretji priči, izpodbija njegovo dokazno oceno. Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Vsebina pritožbe tožene stranke je bila taka, da pritožbenemu sodišču ni preostalo drugega, kot da preizkusi, ali je bilo o tožbenem zahtevku že prej pravnomočno razsojeno, v dejansko stanje pa se mu ni bilo treba spuščati.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep vrhovnega sodišča glede izredne omilitve kazni
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče RS po pravnomočno končanem kazenskem postopku odločilo o zahtevi za izredno omilitev kazni, ni dovoljena.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 354, 354/2, 354/2-10. ZTSPOZ člen 95, 95/1.ZOR člen 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4. ZGD člen 31, 31/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica zavarovalnice - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo premije - posledice neplačila premije - ugovor zavarovalnice
S tem, da sta izdali sodbi proti podružnici, ki ni pravna oseba, sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (1977).
Ugovor zavarovalnice proti oškodovancu, ki uveljavlja plačilo odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da zavarovanec, ki je sklenil zavarovalno pogodbo, ni plačal premije, ne more biti uspešen.
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se zdravje ljudi močno ogroža in med taka spada tudi obtožencu očitano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 2. v zvezi s 1. odstavkom 196. člena KZ, zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varovana dobrina ni ogrožena v tolikšni meri.
komasacija- nova razdelitev zemljišča - uporaba zakona
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS št. 59/96) določa, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi;
morebitne razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč pa se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč. Če je bila navedena razlika določena v cenilnih enotah, gre za nepravilno uporabo zakona.
posojilo - vrnitev posojila - rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka - prenehanje poroštva
Podaljševanje roka za vrnitev posojila brez porokove vednosti ni razlog za prenehanje poroštvene obveznosti. Če pa je zaradi tega nastala poroku kakšna škoda, ima nasproti upniku odškodninski zahtevek.
Med ničnostnimi razlogi (1. do 5. točka 267. člena ZUP) ni razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V postopku za izrek ničnosti zato ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost je uveljavljana.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 394, 394/1, 395, 396, 397, 398, 456. ZPPSL člen 168, 182, 182/1.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo stranke, ki je prenehala obstajati - delitev premoženja družbe
Pravni nasledniki družbe glede premoženja, ki je ostalo po prenehanju družbe po določbah 394. - 398. člena ZGD, so delničarji (družbeniki).