Z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve morajo biti konkretizirane in tako obrazložene, da se da preizkusiti, ali so sploh podane. Zato razlogov, s katerimi je vložnik utemeljeval ustavno pritožbo, ta pa je priloga zahteve za varstvo zakonitosti, ni mogoče upoštevati kot sestavni del obrazložitve. Razlogi bi morali biti v sami zahtevi določno navedeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21081
KZ člen 10, 120, 311, 311/3.ZKP člen 522, 522-3.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - kraj izvršitve kaznivega dejanja - ubikvitetna teorija - veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije - teritorialno načelo - identiteta norme - dvojna kaznivost - postopek ekstradicije
Ker je po 10. členu KZ kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kot na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica, se v primeru, ko se eden od teh krajev nahaja v prostoru teritorialne veljave kazenskega zakona, po omenjeni fikciji šteje, kot da je kaznivo dejanje v celoti storjeno na tem prostoru, čeprav to ne ustreza resničnosti.
Trditev, da izvršitveno dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja po 311. členu KZ, ker naj ne bi šlo za spravljanje ljudi čez državno mejo Republike Slovenije, ampak iz Hrvaške direktno v Italijo, ne drži.
ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 102a, 102a/2. ZPP (1977) člen 393.
pravne posledice - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas - pomanjkljivost dokončne odločbe - sodno varstvo po preteku prekluzivnega roka
Pomanjkljivost dokončne odločbe - ki je brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom - sankcionira določbo 2. odstavka 102a člena ZDR s tem, da dopušča izjemo od načela "ignoration iuris nocet".
Izrecno namreč določa, da takšna odločba ne more biti v škodo delavcu, kar pomeni, da je dopustno sodno varstvo tudi po preteku prekluzivnega roka iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR.
pravice iz zdravstvenega zavarovanja - začasna nezmožnost za delo - pravica do nadomestila
Pri priznavanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja je zato treba v primerih, ki jih obravnavajo določbe 34. člena ZZVZZ razčistiti dve vprašanji. Prvič vprašanje zavarovančeve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in drugič izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila po določbah 29. člena ZZVZZ in 34. člena ZZVZZ. Zato bi sodišče moralo (enako pa pred njim že revidentka sama, saj tudi ta o pravici do nadomestila govori samo v obrazložitvi, ne pa tudi v izreku odločbe) odločiti tako o času, ko je bil zavarovanec začasno nezmožen za delo, nato pa še o tem, ali je bil v tem času upravičen do pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali ne.
delovne razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - način in postopek ugotavljanja presežnih delavcev
Zakonska ureditev ugotavljanja presežkov zaradi nujnih operativnih razlogov ureja način in postopek tega ugotavljanja, pri čemer ta način in postopek veljata za delodajalce kot fizične osebe in za pravne osebe (33. člen Zakona o delovnih razmerjih).
Po določilih 1. točke 13. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo se v isto kategorijo uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera je zahtevana enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Ker tožena stranka ni ugotavljala presežnih delavcev na ravni organizacije, so njene odločitve, po katerih sta bili tožnici ugotovljeni kot presežni delavki, nezakonite. Zato za presojo njihove zakonitosti ni več pomembno, ali so bili kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev pravilno uporabljeni ali ne.
ZOR člen 11, 15, 15/2, 1093, 1093/1, 1094. ZPP (1977) člen 393.
poravnava - načelo enake vrednosti dajatev - čezmerno prikrajšanje - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - uporaba določb o dvostranih pogodbah - kršitev temeljnih načel
Ker je poravnava dvostranski posel, veljajo zanjo vsa pravila, ki veljajo za dvostranske pogodbe, med drugim tudi načelo enakopravnosti obligacijskih subjektov (11. člen ZOR) in načelo enake vrednosti dajatev (15. člen ZOR). Iz določbe 2. odstavka 15. člena je povzeti, da nesorazmerje vrednosti dajatev ni vedno sakcionirano, ampak le tedaj, kadar zakon določi v katerih primerih ima kršitev tega načela pravne posledice.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje pisanj
Revizijsko sodišče je preizkusilo tudi očitke revidenta, da za izdajo zamudne sodbe niso obstajali pogoji 3. in 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP. Pri tem je ugotovilo, da utemeljenost tožbenih zahtevkov izhaja iz dejstev, ki jih tožnik navaja v tožbi ter da listine, ki jih je predložil tožnik s tožbo, niso v nasprotju z dejstvi, na katere opira tožnik svoj zahtevek. Zmotna je trditev tožene stranke, da bi moral tožnik ob vložitvi tožbe predložiti pisne dokaze o odobritvi letnega dopusta, saj zadostujejo navedbe in dokazni predlogi.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep
Revident navaja, da za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja niso bile ugotovljene kvalifikatorne okoliščine, vendar pri tem ne upošteva, da mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, za katero se delavcu obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zato okoliščin, ki dopuščajo izrek tega ukrepa ob storitvi hujših kršitev, ni bilo treba ugotavljati (2. odstavek 45. člena ZDDO).
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 100/1-9. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje v državnih organih
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Revizijsko sodišče poudarja, da delavec ne sme in ne more samovoljno, mimo aktov podjetja in mimo ustreznih sklepov, odklanjati dela v organizaciji, saj samovolja, ki se dejansko pokaže v odsotnosti z dela, lahko predstavlja zakonit (resen) razlog za prenehanje delovnega razmerja, kar se je zgodilo tudi v spornem primeru. V revidentovem primeru bi tožena stranka lahko uporabila tudi določbe 9. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, pa bi prav tako lahko prišlo do zakonitega prenehanja delovnega razmerja.
pravice iz pokojninskega zavarovanja - sodni postopek - revizija - rok - pravočasnost revizije
Ker je revident vložil revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pri toženi stranki, ki je revizijo sicer odstopila pristojnemu sodišču, vendar po poteku 30 dnevnega roka in ker je tudi "pripis na tožbo" prispel na sodišče po poteku 30 dnevnega roka je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi revizijo zavrglo kot prepozno vloženo.
pripor - ponovitvena nevarnost - nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če je ponovitvena nevarnost kot priporni razlog med drugim utemeljena tudi z oceno okoliščine, da je pristojni državni tožilec pred izdajo izpodbijanih sklepov o priporu vložil zahtevo za uvedbo preiskave zaradi drugih kaznivih dejanj, saj ta omogoča oceno obdolženčeve osebnosti v smeri ponovitvene nevarnosti očitanih kaznivih dejanj v tem postopku.
ZPIZ (1996) člen 23. ZPIZ (1992) člen 163. ZTuj člen 82, 82/3.
pokojninsko zavarovanje - varstveni dodatek - pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije
Prenos državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, po uradni dolžnosti, nima zakonite podlage. Zato je pridobitev pravice do varstvenega dodatka iz 23.člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali je bila uživalka pokojnine tudi že 1.7.1966 upravičena do stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Za odločitev o celotnem predlogu za izvršbo je v primeru, ko je predlaganih več sredstev izvršbe, krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za prvo navedeno sredstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov
Dejstvo, da je ena od toženih strank zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem okrajnem sodišču, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
Sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega sodnega postopka ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper sklep ni dovoljena.
pogodbena volja strank - razveza pogodbe - pogodba o trgovskem zastopanju - razveza brez odpovednega roka
Stranki pogodbe o trgovskem zastopanju lahko v pogodbi določita "resne razloge", ki upravičujejo razvezo pogodbe brez odpovedanja roka. V izjavi, s katero razdira pogodbo brez odpovednega roka, pa mora pogodbena stranka navesti konkretno dejanje, ki velja za "resen vzrok". Ne zadostuje samo sklicevanje na ustrezno določilo pogodbe, če ta določa samo abstraktni dejanski stan.
Ugovore zoper tožbeni zahtevek temelječ na dejstvih, podprtih z dokazi, mora tožena stranka utemeljiti z navedbo konkretnih dejstev, navedbe pa podpreti z dokazi. Ta zahteva ni prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko ampak izpolnitev 219. člena ZPP (iz leta 1977).
Z oblikovalno tožbo se zahteva sprememba, preoblikovanje pravnega stanja ali pravnega razmerja. Za tak primer gre tudi, kadar stanodajalec odpoveduje najemno pogodbo iz krivdnih razlogov po Stanovanjskem zakonu. Zato se odpovedi ni mogoče izogniti in neposredno uveljavljati izpraznitvenega zahtevka. Za utemeljenost izpraznitvenega zahtevka je treba najprej odpraviti pravno podlago za uporabo stanovanja, to je odpovedati najemno pogodbo.
dovoljenje za nabavo orožja - izkazanost opravičenega razloga
Opravičeni razlogi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja so podani le, če so izkazani konkretno in utemeljujejo ogroženost osebne varnosti oz. varnosti premoženja prosilca ter bi bila z nabavo orožja ta konkretna ogroženost zmanjšana ali odpravljena.