regulacijska (ureditvena) začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - otrokova želja - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - začasna določitev preživnine - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Za uspešen telesni in duševni razvoj otroka je koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se kljub temu, da imata starša zadostne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - zavrnitev predloga - psihično nasilje - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo sorazmernosti - stiki otroka s staršem - konfliktnost med starši
V primerih, ko je žrtev nasilja otrok, ukrepi sodišča, določeni v 19. členu ZPND, dopolnjujejo ukrepe, določene v DZ.
Izrek ukrepov po ZPND je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev. Pri odločitvi o izreku in o izbiri ukrepa sodišče vodi in omejuje načelo sorazmernosti.
Zatrjevana ravnanja lahko kažejo na uporabo manj primernih ali neprimernih vzgojnih metod, a zaradi njih otroka nista neposredno ogrožena, sploh pa ne v taki meri, da bi bila utemeljena izključitev vsakršnega stika med očetom in otrokoma.
ZKP člen 167, 167/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 205, 205/1, 205/1-1
utemeljen sum - uvedba preiskave - arbitrarnost odločanja - dokazni standard - ocenjevanje utemeljenosti suma - poskus kaznivega dejanja velike tatvine
Pripomniti je, da je naloga sodišča upoštevati razpoložljivo dokazno gradivo (dokaze in dokazne vire), kateremu je dolžno podeliti ustrezen pomen in težo, upoštevaje zlasti logiko in življenjske izkušnje; v tem pogledu je presoja dokaznega gradiva vedno subjektivna, kar pa, če je tudi razumna, ne pomeni, da je pristranska in zato arbitrarna.
Z navedenimi ravnanji je nasprotni udeleženec o predlagateljici razširjal informacije, s katerimi je pri njej povzročil ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in strahu.
vpis v sodni register - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Subjekt vpisa se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na spremembo dejstev in okoliščin (neustreznost pogojev zavarovanja ter dejansko nesorazmerje med višino obveznosti in posegom v lastninsko pravico). Navedene okoliščine lahko (s pravnimi sredstvi) uveljavlja dolžnik v postopku zavarovanja, ne pa subjekt vpisa v tem registrskem postopku.
V postopku vpisa zastavne pravice na poslovnem deležu po 245.c členu ZIZ registrsko sodišče ne more presojati sorazmernosti izrečenega ukrepa zavarovanja, ampak mora izvesti vpis, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju. Zato se subjekt vpisa tudi ne more sklicevati na pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave in na to, da so na voljo milejša sredstva zavarovanja.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 316, 316/1, 316/1-3, 316/1-4.
pobotljivost terjatve - ugovor procesnega pobota - pogoji za pobot - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - soprispevek - izključitev pobota
Pobotljivost terjatve ni procesni pogoj, zato mora sodišče v primeru nepobotljivosti, tožbeni terjatvi ugoditi (v celoti ali delno), ugovor zaradi procesnega pobota pa zavrniti. Če torej niso izpolnjeni pogoji za pobot (nepobotljivost, nedospelost, odsotnost istovrstnosti), se ugovor zaradi pobota zavrne. Zavrnitev ugovora zaradi pobota pa ne pomeni sodne ugotovitve, da pobotna terjatev ne obstaja. Zato zavrnitev pobotnega ugovora ne pomeni, da je bilo o tej terjatvi pravnomočno odločeno.
ukrepi trajnejšega značaja - odvzem mladoletnega otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - zdravljenje oseb z duševno motnjo - odklanjanje zdravljenja (terapije) - starševska odgovornost - starševska skrb - stiki - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - pritožbeni razlogi - konkretizirano grajanje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Dokler mati ne bo imela pristnega, iskrenega uvida v svojo osebnostno motnjo in resnične (notranje) motivacije za spremembe, nobena strokovna pomoč zelo verjetno ne bo uspešna; dokler mati svojih z osebnostno motnjo pogojenih vzorcev vedenja in ravnanja ne bo spremenila, ji ni mogoče zaupati skrbi za mladoletnega otroka.
V skladu z načelom varovanja otrokove koristi sodišče sme in mora upoštevati otrokove želje, če in kolikor niso v nasprotju z otrokovo objektivno ugotovljeno koristjo.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088791
ZIKS člen 145, 145/1, 145/3, 145a. ZDen člen 80, 80/3. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 20, 20/1, 37.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - komanditna družba - delež v družbi - cesijska pogodba - relevančna in irelevančna teorija - dednopravna pogodba - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - vrednost odvzetega podjetja
Namen vračanja premoženja po ZIKS in ZDen je poprava krivic obsojencem, zato se premoženje vrača njim ali njihovim dedičem. Ker 145. člen ZIKS določa, da se v primeru, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izročitev premoženja prevzemniku terjatve in ga je vrnilo pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino.
odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
OZ člen 86, 86/1, 557, 557/1, 561. ZPP člen 11, 115, 115/1, 115/2, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - preložitev naroka - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - aleatornost - procesno trditveno in dokazno breme
Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (561. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00088539
ZIZ člen 44, 44/3, 107. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi - prekinitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ločitvena pravica - izvršba na denarna sredstva dolžnika - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - dajatveni del - dovolitev izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pridobitev ločitvene pravice - prodaja dolžnikovega premoženja
Pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je treba upoštevati fazo, v kateri je bil postopek izvršbe v trenutku začetka stečajnega postopka. V tej zvezi je treba upoštevati tudi, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kombinacija plačilnega naloga po ZPP in same dovolitve izvršbe. Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, je zato tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine relevantna določba 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Nadaljnja usoda plačilnega naloga oziroma dajatvenega dela sklepa o izvršbi je v takem položaju odvisna od ravnanja stečajnega upravitelja.
Drugače pa je v primeru, če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom že pravnomočen. Takrat je namreč glede vprašanja pravnih posledic stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe enako kot pri klasični izvršbi. V takem položaju je za usodo postopka izvršbe odločilno le, ali je upnik do začetka stečajnega postopka na dolžnikovem premoženju že pridobil ločitveno pravico, oziroma tudi, ali je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če do začetka stečaja ločitvena pravica v postopku izvršbe še ni bila pridobljena, se postopek izvršbe ustavi, če je ločitvena pravica že bila pridobljena, a do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa se postopek izvršbe prekine.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/4. ZNP-1 člen 24, 24/1.
dediščinska skupnost - skupnost dedičev - razpolaganje dediča z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - dober gospodar - zavrženje predloga
Dedič ni smel samostojno, brez soglasja sodedinje, izvesti zamenjave peči. Prav tako ne more sam odločati o tem, da se stroški zamenjave peči krijejo iz sredstev na transakcijskem računu zapustnika. Za takšno razpolaganje z denarnimi sredstvi zapuščine tudi ne more pridobiti soglasja sodišča, saj zakon te možnosti ne predvideva. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi zapuščine je po četrtem odstavku 145. člena ZD izrecno predvidena le za razpolaganja upravitelja zapuščine.
Kot dober gospodar pa mora upravitelj oceniti nujnost predlaganega razpolaganja. Upravitelj bi moral v okviru svojih pooblastil ugotoviti, ali je zamenjava plinske peči nujno potrebna ali bi morebiti zadostovalo že popravilo ter ali bi bilo slednje cenejše in s tem primernejše z vidika ohranjanja vrednosti zapuščine.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
ZPP člen 86, 151, 151/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 9, 9/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/7, 49/8. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2022) člen 5, 9, 9/3.
sklep o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila - povračilo potnih stroškov - potni stroški stranke - zastopanje stranke po pooblaščencu - potrebni stroški postopka - pravica do sojenja v navzočnosti - obračun potnih stroškov - kilometrina - plačilo kilometrine - višina kilometrine - pravno mnenje - ministrstvo
Med stroške, ki bremenijo stranko, spadajo tudi njeni potni stroški (ki se ne odmerjajo po odvetniški tarifi). Ker ima stranka pravico biti navzoča na glavni obravnavi, gre za potrebne stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088828
ZASP člen 19, 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/5, 170/7. ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - moralna avtorska pravica - pravica spoštovanja avtorskega dela - skazitev avtorskega dela - namen predlagane začasne odredbe - povezanost med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - grozeča težko nadomestljiva škoda - pritožbena novota
S predlagano začasno odredbo upnika želita preprečiti zasičenje trga, zaradi katerega ne bi mogla prodati svojega prevoda. S tožbo, ki jo nameravata vložiti, pa želita preprečiti skazitev njunega dela - z oglaševanjem skupaj z imeni prevajalcev brez renomeja ter označevanjem, da sta prevajalca in avtorja dodatnega besedila. Zato se izkaže, da predlagana izdaja začasne odredbe ne more doseči svojega namena, saj nedenarne terjatve na preprečitev skazitve dela ne zavaruje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088870
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 21, 21/3
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe
V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi morala tožnika zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088871
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 164, 167, 167/1, 179, 186, 186/1
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za tujo pomoč - renta za tujo pomoč - izvršljivost izreka - izrek sam s seboj v nasprotju - stroški postopka - načelo uspeha v odškodninski pravdi
Natančnega števila ur, ki jih tožnikova žena posveti nudenju pomoči tožniku - paraplegiku, ni mogoče ugotoviti (nenazadnje pa obseg pomoči tudi dnevno precej variira), se pa tudi pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je obseg potrebne pomoči v povprečju 4 ure dnevno. Tak obseg tuje pomoči je bil v povsem primerljivih zadevah že večkrat ugotovljen v sodni praksi.
Tožnik je imel v primerjavi s toženkama stroške zaradi strokovnega zastopanja po odvetniku (ki jih prva toženka ni imela) ter je pokril stroške za plačilo izvedencev, ki toženk niso bremenili. Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tako bistveno bolj obremenjuje tožnika in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank.
odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe
Ker toženka ni v dodatnem roku izpolnila dela pogodbene obveznosti je tožnica imela po navedeni določbi 472. člena OZ pravico odstopiti od pogodbe le glede dobave vetrobranskega stekla in dveh klopi.