postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija upravitelja za pritožbo
Stečajni upravitelj ne trdi, da je vložil ugovor zoper odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če bi stečajni upravitelj vložil ugovor zoper odpust obveznosti, potem bi imel pravico do vložitve pritožbe. Takšno pravico pa bi imel na temelju tretjega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Ker pa predpostavke za uporabo te določbe niso izpolnjene, pritožbeno sodišče ni moglo odločiti drugače kot tako, da je zavrglo njegovo pritožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00034911
KZ-1 člen 196, 196/1.. ZOPOKD člen 36, 36/3.. ZKP člen 387.
sprememba sodbe - kršitev temeljnih pravic delavcev - izplačilo plač - denarna odpravnina - dogovor o plači - pogodba o zaposlitvi - finančno stanje - zagovornik več obdolžencev - zagovornik pravne osebe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Obdolženec je imel že v pogodbah o zaposlitvi podlago za znižanje ali zvišanje plač delavcem za do 20 %, kar pomeni, da je bilo takšno postopanje z oškodovancema vnaprej dogovorjeno v pisni obliki in da sta delavca v na tak način določeno plačo privolila.
realizacija - prisilna privedba priče - privedba - pritožba zoper odločitev o stroških
Stroški, ki jih je imela policija z realizacijo privedbe, izhajajo iz specificiranega stroškovnika, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu in okoliščina, da se je priča A. A. po posredovanju policije na sodišču javila brez spremstva policije, ne pomeni, da policija z realizacijo že navedene odredbe ni imela stroškov, kot si to zmotno predstavlja pritožnica.
Stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek, ki temelji na trditvah o izpodbojnosti pogodbe, postavljen ustrezno, ni pravilno. Tudi v primeru, ko pravni red dopušča uveljavljanje zahtevka zaradi obstaja pogojev za izpodbojnost pogodbe po smrti ene izmed pogodbenih strank (v konkretnem primeru preživljanke) s strani dedičev, zgolj dajatveni zahtevek ne zadošča, ampak je potreben tudi ustrezen oblikovalni zahtevek, z uveljavitvijo katerega izpodbojna pogodba izgubi pravno veljavo. Takšno stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izdaja sodbe brez razpisa naroka - razpis naroka - predlog za razpis naroka - pravica do izjavljanja - kršitev pravice do izjave - procesna kršitev - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje lahko izda sodbo brez glavne obravnave, čeprav so med pravdnima strankama sporna dejanska vprašanja, kadar ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP: da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ne v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so listinski dokazi zadoščali za sprejeto odločitev, nobena od strank pa ni predlagala izvedbe naroka za glavno obravnavo. Pravica do izjavljanja je bila toženi stranki v predmetnem sporu zagotovljena na popolnoma enak način kot tožeči stranki - tako v okviru pozivanja na predložitev vlog, kot tudi z vročanjem, lastnega zaslišanja pa tožena stranka niti ni predlagala, zato tudi izvedba naroka ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve. Zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa tudi ne kršitve pravic po 14. in 22. členu Ustave RS in 6. členu EKČP.
O povrnitvi stroškov izvedenca ali prič ni mogoče odločiti neodvisno od uspeha strank in okoliščin primera, ki jih bo moč ugotoviti ob koncu postopka, zato pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka ni odločilo pred zaključkom postopka.
Čim je ugodeno predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo slednje ni več predpostavka za vsebinsko odločanje o vlogi. Navedeno izhaja že iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se vloga šteje za umaknjeno če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. A contrario vloge (v tem primeru pritožbe) ni mogoče šteti za umaknjeno, če obstajajo pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kršitev pravice do izjave v postopku
Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv. Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti. Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683.
postopek osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - odstop terjatve (cesija) - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - domneva trajnejše nelikvidnosti
S samim odstopom terjatve terjatev ne nastane, niti zapadlost terjatve ni odvisna od trenutka sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, kot to zmotno meni pritožnik, ker se vsebina obligacijskega razmerja ne spreminja, spremeni se le pripadnost odstopljene terjatve. Dejstvo, da je bil podpis zastopnikov prevzemnika na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 24. 7. 2019 in na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 12. 9. 2019, prevzemnik pa je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil dne 16. 9. 2019 in da še ni potekel dvomesečni rok od nastanka terjatev v upniški sferi do izpolnitve (kot to zatrjuje pritožnik), na aktivno legitimacijo upnika kot upravičenega predlagatelja po 3. točki 231. člena ZFPPIPP, zato ne vpliva. Zamuda z izpolnitvijo terjatev namreč ni vezana na pripadnost terjatve določenemu pravnemu subjektu, pač pa na njeno zapadlost.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba nepremičnin - izklicna cena - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - vrednost premoženja - likvidacijska vrednost nepremičnin - cena nepremičnine - neuspešna prodaja nepremičnine - namen stečajnega postopka
Cena je denarna vrednost premoženja, ki se oblikuje na trgu, to pa je tista vrednost, ki jo je kupec pripravljen plačati. V danem primeru je večkratni neuspešni poskus prodaje dolžničinih nepremičnin pokazal, da kupcev, ki bi bili zainteresirani za nakup dolžničinih nepremičnin po ocenjeni tržni vrednosti, ni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu upraviteljice, da se opravi ponovna prodaja dolžničinih nepremičnin na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnin. Upničinemu pavšalnemu zatrjevanju, da se s prodajo dolžničinih nepremičnin po izredno nizki izklicni ceni ne sledi načelom in namenu stečajnega postopka, zato ni mogoče slediti. V sklepu o prodaji določen način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) pa omogoča prodajo nepremičnin tudi po višji ceni od izklicne, kot je to pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - lastništvo nepremičnine
Na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00034394
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15. ZNP-1 člen 1, 1/1, 59. DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1, 262/2, 265. ZIZ člen 272.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna odredba - določitev stikov - pravica do družinskega življenja - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - predlagatelj
Začasno odredbo je mogoče izdati le, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Zakoni ne določajo, o čem sodišča ne smejo odločati, pač pa o čem so pristojna odločati. ZNP-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da se v nepravdnem postopku obravnavajo le tiste zadeve, za katere to zakon določa. Zakonske podlage za odločanje sodišč o stikih med odraslimi ljudmi ni. Nič drugače ni, če kdo ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi. Tekom postopka lahko sodišče za zagotovitev pravic in koristi osebe, glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, postavi začasnega skrbnika po 265. členu DZ. ZNP-1 v 59. členu izrecno določa, da predlagatelj postopka ne more biti začasni skrbnik. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v delu, ko druga predlagateljica predlaga, da se jo do pravnomočno končanega postopka imenuje za skrbnico, je zato materialnopravno pravilna.
ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4, 507, 507/1. KZ-1 člen 62, 62/2, 62/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - sposobnost za delo
Naveden dopis, zlasti glede na časovno oddaljenost ter nerelevantno okoliščino glede nezmožnosti opravljanja vojaške službe, ter zgolj obsojenčevo golo zatrjevanje o njegovih zdravstvenih težavah (brez kakršnekoli konkretne navedbe), pa samodejno nikakor ne dajejo zaključka, da je obsojenec bolan in nesposoben za delo, kot je to (preuranjeno) zaključilo sodišče prve stopnje.
Pri tem je poudariti še, da je pri ugotavljanju razlogov za neizpolnitev posebnega pogoja potrebno upoštevati ne samo, da je obsojenec (ne)zaposlen, temveč v primeru nezaposlitve tudi njegovo prizadevanje za pridobitev osebnega dohodka in s tem posledično možnost poravnave naložene mu obveznosti.
odstop terjatev - pogodba o odstopu terjatev - oderuška pogodba - solidarni porok in plačnik - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ni razloga, da bi bila odgovornost fizične osebe, ki prevzame poroštvo za obveznosti iz gospodarske pogodbe, v kateri so dogovorjene pogodbene obresti, ki za več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti, vedno omejena le na plačilo obresti do te meje oziroma da bi v tovrstnih primerih veljala domneva, da so tako dogovorjene obresti v razmerju do poroka oderuške. Sledeč navedenemu stališču, da se domneva iz prvega odstavka 377. člena OZ ne uporabi, mora porok dokazati obstoj dejstev oderuške pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00035405
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 60, 60/2, 236, 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/3.
nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini
V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov, da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.
ZGD-1 člen 284, 300, 300/6, 304, 305, 305/4, 390, 399.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - javni red in morala - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delničarjeva pravica do obveščenosti - nasprotni predlog - objava predloga delničarja - notarski zapis
Iz notarskega zapisnika o poteku skupščine in sprejetih sklepih je razvidno, da je predsednik skupščine pobude in nasprotne predloge tožnika v celoti prebral navzočim. Zato so bili navzoči delničarji seznanjeni s stališči in predlogi tožnika, čeprav njegovo pisanje ni bilo objavljeno pred skupščino, za kar glede na to, da je tožena stranka pisanje prejela en dan pred skupščino ali na sam dan skupščine (točen datum niti ni pomemben, ker je oboje prepozno za objavo), niti ni bilo časa. Ugotovitve sodišča prve stopnje so tako povsem pravilne. Tožeča stranka v pritožbi tudi sama priznava, da nasprotnih predlogov ni podala v zakonskem roku. Za kršitev pravice do obveščenosti je pomembno, da bi bila vprašanja zastavljena na skupščini (pred glasovanjem, če so odgovori pomembni za odločitev). Glede na dejstvo, da je tožeča stranka sama v dopisu navedla, da naj jo tožena stranka pisno seznani v najkrajšem času po skupščini, pa iz tega tudi izhaja, da odgovori na vprašanja niti niso pomembni za glasovanje na sami skupščini. Vsekakor pa je nelogično, da če tožeča stranka na skupščini ne bi prejela odgovorov na na skupščini postavljena vprašanja, ne bi zahtevala tudi, da se to vpiše v zapisnik skupščine, vse v smislu četrtega odstavka 305. člena ZGD-1. Ni jasno, v čem naj bi bil v nasprotju z moralo sklep o razporeditvi bilančnega dobička iz točke 5.a. Tudi če je večinski delničar zasledoval svojo finančno sanacijo, tu ne gre za nek nemoralen cilj; delničarji imajo tako ali tako interes za izplačilo dobička, za kaj ga bodo porabili, pa se drugih delničarjev in družbe ne tiče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035386
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 47/2-3, 48, 49, 49/1. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/2-4, 55, 55/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5, 407, 407/1, 407/1-1. ZIKS-1 člen 82, 82/3.
izrek enotne kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - pravilo asperacije - prekinitev prestajanja zaporne kazni - vštevanje pripora - neprava obnova kazenskega postopka - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Iz izpodbijane sodbe torej izhaja, da je sodišče prve stopnje obsojenki združilo kazni, ki so bile izrečene s sodbami okrožnega sodišča v zvezi s sodbami višjega sodišča ter dvema kaznima zapora, ki sta obsojenki bili izrečeni s sodbami okrajnega sodišča, in sicer eno leto in deset mesecev zapora in šest mesecev zapora. Ker je sodišče prve stopnje združevalo kazni izrečene po sodbah okrožnih in okrajnih sodišč, ni moglo uporabiti določbe 3. točke drugega odstavka 47. člena KZ (4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1). Očitek obeh pritožnikov, da je sodišče prve stopnje z izrekom enotne kazni kršilo kazenski zakon iz 5. točke 372. člena ZKP, zato ni utemeljen.
ZIZ člen 71, 71/2. ZPP člen 8, 212, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - standard obrazloženosti odločbe - pravica do izjave - pravica do pritožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pošteno sojenje - pravni standard - vsebina izreka sklepa - pravica do doma - razlogi za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, ki jo je oprlo le na kratek povzetek trditev dolžnikov in navedbo, da gre za posebno upravičene razloge za odlog izvršbe za tri mesece. Navedena obrazložitev je premalo konkretizirana in ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sprejete odločitve. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine. Namen izjeme odloga izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.
sodna poravnava - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v konkretnem primeru po sklenitvi sodne poravnave, ki jo je sklenila s tožnikom pred sodiščem prve stopnje, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Zato je njena pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 49, 204, 204/5, 205, 208.. ZKolP člen 5.. ZDR-1 člen 9, 31, 49.
kilometrina - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela - službena pot
Medtem ko Navodilo 637/2014 niti ni določalo, da delavcu v primeru odredb, kot jih je izdajala toženka, pripada povračilo stroškov prihoda na delo in z dela, pa je Navodilo 637/2017 že vsebovalo določbo, da se tudi za opravljanje dela po odredbah iz 49. člena KPDŽP plačuje povračilo za prevoz na delo in z dela. Vendar toženka s tem ni določala kriterijev v skladu s 5. odstavkom 204. člena KPDŽP, ampak je po pravilni presoji sodišča prve stopnje z enostrankim aktom nedopustno razširila področje uporabe tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela, izdanih po 49. členu KPDŽP. Sodišče prve stopnje se je ob tem utemeljeno sklicevalo tudi na 5. člen Zakona o kolektivnih pogodbah ter tretji odstavek 9. člena ZDR-1, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje. Zmotno torej navaja, da ima navodilo enako moč kot kolektivna pogodba, ter da naj bi sodišče kršilo avtonomijo strank.