stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sklep o stvarni nepristojnosti - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - nasprotna tožba - navedba vrednosti spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - predhodno vprašanje
Načelo ekonomičnosti je mogoče upoštevati le v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma, ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti. Ko gre za vprašanje stvarne pristojnosti, se mora načelo ekonomičnosti postopka podrediti določilom o stvarni pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta.
ZIZ člen 15, 59, 59/2, 64, 64/1, 65, 65/3, 65/6, 73, 192, 220. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na delež solastnika - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku - izselitev iz nepremičnine - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - rok za izselitev dolžnika - skupno premoženje zakoncev - tretji - ugovor tretjega - pravni interes za ugovor - tožba za nedopustnost izvršbe - skupna lastnina - lastništvo predmeta izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - aktivna legitimacija
Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.
S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.
Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.
predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta enotni, da so obnovitveni razlogi iz 10. točke 394. člena ZPP lahko le tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prvotni oziroma prejšnji postopek, in bi lahko privedli do ugodnejše odločbe za stranko, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Ni izpolnjen pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP, ki za obnovo postopka terja pravnomočno spremembo, razveljavitev ali odpravo odločbe, na katero se opira odločba sodišča prve stopnje.
ZD člen 25, 26, 28, 30, 46, 55. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
oporočno dedovanje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - prosta dokazna presoja - dokazna ocena izpovedbe prič - pojem protispisnosti - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage strank - odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku (216/I. člen ZPP) se lahko uporabi le izjemoma. Pogoja za uporabo sta dva: tožbeni zahtevek mora biti po temelju utemeljen, višine denarnega zneska pa bodisi ni mogoče ugotoviti, bodisi bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, sodišče določbe 216. člena ZPP ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze; prosti preudarek tako ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Okoliščine v obravnavani zadevi, ko tožnica zatrjuje, da nujni dedni delež toženca ni bil prikrajšan, ker je toženec od zapustnice za časa njenega življenja prejel pomoč v obliki dela in prehrane, niso takšne, ki bi opravičevale uporabo citirane določbe.
DZ člen 67, 74, 183. OZ člen 193. ZPP člen 7, 212, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - kredit - prelivanje premoženjskih kategorij - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zavarovalnina - življenjsko zavarovanje - kreditna obveznost - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - edicijska dolžnost - kršitev pravice do izjave - protislovnost
Tako je v pojasnilo, da se v primeru prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju in torej lahko vpliva na velikost deležev na skupnem premoženju.
Nadalje je obrazložilo, da v skupno premoženje spadajo vse premoženjske pravice, stvarnopravne in obligacijskopravne, pridobljene z delom kot konstitutivnim elementom skupnega premoženja zakoncev ter da v skupno premoženje spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s plačilom s kreditom, pri čemer neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja (kar pomeni, da skupno premoženje predstavljata tako aktiva kot pasiva). Vendar pa znesek kredita, najetega med trajanjem zakonske zveze in vrnjenega po njenem razpadu iz sredstev enega zakonca, ne spada v skupno premoženje (t.j. ne predstavlja pasive skupnega premoženja). Če eden od partnerjev odplačuje skupne obveznosti po prenehanju zunajzakonske skupnosti iz posebnega premoženja, bi lahko od drugega terjal povračilo tistega, kar presega njegov del dolga (obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve), vendar se zaradi plačevanja obrokov iz posebnega premoženja po prenehanju zunajzakonske skupnosti ne morejo spremeniti deleži na skupnem premoženju.
Iz pravne teorije in sodne prakse namreč skladno izhaja, da zavarovalnina ne spada v skupno premoženje (zunaj)zakonskih partnerjev, saj ne predstavlja premoženja, ki bi bilo pridobljeno z delom (67. člen DZ), četudi so bile morda premije za to zavarovanje plačane iz skupnih sredstev. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da se življenjsko zavarovanje, za kar je šlo v obravnavani zadevi, nanaša na osebno dobrino posameznega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja (to je njegovo življenje, zdravje, telesno integriteto, ipd.), kar že po naravi stvari kaže, da ne more predstavljati skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev. Zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, ki je štelo zavarovalnino za skupno premoženje, ker je šlo "za izkupiček (premoženje) iz naslova zavarovanja, s katerim je bila zavarovana skupna (kreditna) obveznost" (21. točka obrazložitve).
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".
uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - pričakovana zasebnost - informacijska zasebnost - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic - izločitev dokazov - videonadzor - video posnetek kot dokaz - ni nedovoljen dokaz
Ustavna pravica obtoženca do zasebnosti se je morala umakniti ustavnim pravicam oškodovanke do zasebnosti, varnosti in njeni (ustavno varovani) lastninski pravici, ker se je video-nadzor, ki se je sicer izvajal na zasebnem zemljišču, hkrati izvajal na način, da se je snemalo zgolj zasebno zemljišče in je bil uporabljen zgolj za namen varovanja ustavnih pravic oškodovanke, ob tem pa so bili posnetki uporabljeni zgolj za namen dokazovanja obtožencu očitanega kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 v za to predpisanem postopku.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 7, 15. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - sklep o nepristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje predloga - začasni ukrepi - nujni primer - pristojnost slovenskega sodišča - otrokovo običajno prebivališče - izvajanje starševske skrbi - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Pojem običajnega prebivališča je potrebno razlagati tako, da to prebivališče ustreza kraju, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko življenje oziroma je za otroka središče njegovih življenjskih interesov.
ZPrCP člen 3, 3/33, 30, 30/8, 53. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-1, 32, 32/2. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pravilna uporaba materialnega prava - prehitevanje - vožnja mimo kolone - avtocesta
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZP-1 člen 66, 66/2, 159.
zahteva za sodno varstvo - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - zakonski znaki prekrška - konkretizacija okoliščin - nedovoljen pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvajanje dokazov - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Uporaba telefona se lahko odraža tudi kot vpogledovanje na zaslon telefona zaradi branja oziroma preverjanja obvestil aplikacij, stanja naprave, prejetih sporočil in podobno. S tem, ko je prekrškovni organ storilcu očital, da je imel pogled usmerjen v zaslon mobilnega telefona, je ustrezno konkretiziral aktivno uporabo mobilnega telefona, saj logično in izkustveno posameznik na zaslon mobilnega telefona pogleduje oziroma gleda zaradi pridobitve določene informacije, to pa že pomeni uporabo telefona in ob hkratnem vplivu na vidno zaznavanje predstavlja ravnanje, ki se ga je voznik ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena ZPrCP dolžan vzdržati.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - bivši družbenik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - obresti
Neutemeljeno dolžnica uveljavlja, da ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema dolga. Zakon namreč izrecno govori o neplačanem delu upnikove terjatve, kar vključuje tudi neizterjane obresti, zapadle do prevzema. Za le-te imajo upniki izvršilne naslove. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v pravnomočne odločitve glede višine terjatev upnikov. Zato ne drži, da naj bi besedni zvezi "pod enakimi pogoji" in "uveljavljanje plačila" pomenili le možnost, da svoje terjatve lahko upniki zahtevajo neposredno v izvršilnem postopku oziroma, da naj bi šlo le za procesnopravno določbo.
Kot je bilo pojasnjeno, in kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje štelo, da je iz navedb tožnika v tožbi v celoti razviden dejanski stan (okvir) zadeve, na podlagi katerega tožnik zahteva plačilo odškodnine, da pa dejanja, katera očita drugemu tožencu, niso protipravna, česar tožnik ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo navedb v okviru istega dejanskega stanu.
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - uporaba leasing vozila - pričakovalna pravica - pravica do uporabe
Tožniku v pomanjkanju njegove izključne pravice do uporabe ni mogoče priznati pravice do uporabnine.
ZPP člen 339, 339/2, 399/2-8, 399/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 346, 360, 361.
spor majhne vrednosti - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - protispisnost - cestnina - cestninski zavezanec - OBU naprava
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse opravljene vožnje dejansko plačana preko obstoječe OBU naprave, da nova OBU naprava ob izdaji spornega računa ni mogla evidentirati nobene vožnje, ter da toženka ob zahtevi po dodatnem plačilu ni razpolagala z zapadlo in neporavnano terjatvijo do tožnice. Ta dejanska izhodišča so za odločitev materialnopravno odločilna. To dejansko stanje materialnopravno ustreza položaju neupravičene pridobitve v smislu prvega odstavka 190. člena OZ. Toženka je prejela plačilo brez pravnega temelja, saj zanjo v času plačila ni obstajala terjatev, hkrati pa je bila za iste cestninske odseke že poplačana. V takem položaju obveznost vračila nastane že na podlagi samega dejstva, da je bila premoženjska korist pridobljena brez pravne podlage, ne glede na obstoj ali vsebino pogodbenega razmerja med strankama, morebitne nepravilnosti pri uporabi ali registraciji OBU naprave ali ravnanje tožnice glede ažurnosti podatkov. Odločilno je zgolj to, da toženka ni imela materialnopravne podlage za zaračunani znesek in zato prejetega plačila ne more obdržati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - prisilna poravnava - insolventnost - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - nemožnost unovčitve premoženja
Postopek insolventnosti sam po sebi še ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
Aktualna bilanca stanja za tožnico po neprerekanih ugotovitvah izpodbijanega sklepa izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev (oboje občutno presega višino dolžne sodne takse), pri čemer gre že po definiciji za kratkoročna sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od leta dni. Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da tega premoženja ni mogoče unovčiti oziroma da bi razpolaganje z njim za (takojšnje) plačilo (celotne) sodne takse v enkratnem znesku ogrozilo njeno dejavnost, je bilo na tožnici, ki ga ni zmogla, saj o tem ni podala niti ustreznih trditev.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sladkorna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - duševna motnja - inzulinska črpalka - nujnost in sorazmernost ukrepa
Nasprotni udeleženec niti med večmesečnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici inzulina, ki si ga mora življenjsko nujno vbrizgavati 4x dnevno v različnih odmerkih, ne zmore sam odmerjati, nedoslednost pri tem pa je lahko življenjsko usodna. Pomoč na domu zaradi blodnjavih motenj, ki jih z zdravljenjem ni mogoče odpraviti, zavrača. Utemeljena je še bojazen, da bi nasprotni udeleženec brez vodenja in nadzora zdravil ne sprejemal tudi zaradi prepričanja o zastrupljanju, ki niti med hospitalizacijo ni presahnilo. Opisanega ogrožanja in vzrokov zanj ni mogoče preprečiti drugače, kakor s terapevtskim varstvom strokovno usposobljenih oseb v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice.
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju, medtem ko podatkov in dokazil o takšnih okoliščinah ne more pridobiti samo in mu ne morejo biti znani. Prostovoljno prevzetih obveznosti (kreditov) pa tudi sicer pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka prosilca ni mogoče upoštevati, zato se dolžnik glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks tako in tako ne more sklicevati na odplačevanje kreditov. Neutemeljeno je tudi sklicevanje dolžnika na življenjske stroške, saj se življenjski stroški od ugotovljenega zneska lastnega dohodka ne odštevajo. V zakonu določeni dohodkovni cenzus namreč predvideva ravno življenjske stroške oziroma stroške, ki jih stranka potrebuje za svoje preživljanje,
delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - videokonferenca - privedba obdolženca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - pošteno sojenje - uporaba jezika - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - posredno storilstvo - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Strinjati se je z zagovornico, da način izvedbe glavne obravnave po videokonferenci ne sme okrniti obdolženčeve pravice do obrambe, vendar ni mogoče soglašati z njeno oceno, da je bila zaradi izvedbe naroka po videokonferenci onemogočena nemotena komunikacija med obdolžencem in zagovornico.
Ko je bilo na dlani, da gre za kriminalno dejavnost, obdolženca njegovo zavestno zatiskanje oči ne more razbremeniti naklepa, saj je dejanje zaradi zaslužka (za plačilo) hotel storiti.