začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka - pravočasnost pritožbe - tek pritožbenega roka - ogroženost otroka - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - začasna določitev stikov - neizvršljiv izrek - nedoločen izrek - ponovljeni postopek - opredelitev obsega stikov
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. DZ člen 158, 158/1,169. ZPP člen 8.
odvzem otroka staršem - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za oceno ogroženosti otroka - ugoditev pritožbi - pravica do družinskega življenja
169. člen DZ določa, da mora sodišče pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnega značaja upoštevati mnenje CSD. A to mnenje mora vsebovati vse značilnosti in bistvene sestavine, ki omogočajo preverjanje postopkov in razlogov, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi. Priporočljivo je, da se delavci CSD pred izdelavo mnenja še enkrat pogovorijo s starši in otrokom, v mnenju pa se nato CSD opredeli tudi do otrokovega mnenja, zlasti ali je otrokovo mnenje podprto z njegovo koristjo.
Za vse zahtevke v konkretni tožbi ni določena stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča, pravilo o atrakciji pristojnosti za materialne sospornike pa v primeru eventualnega sosporništva ni uporabljivo. Tudi razlaga prvega odstavka 48. člena ZPSVIKOB-1 ne daje pravne podlage za avtomatičen odstop vseh uveljavljenih tožbenih zahtevkov (tako primarnih kot podrednih) Okrožnemu sodišču v Mariboru.
OZ člen 462, 462/1, 465, 468, 468/1, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1.
jamčevalni zahtevek - izpolnitev pogodbe - rabljeno vozilo - stvarna napaka - odprava napake na stroške prodajalca - primeren rok za odpravo - kumulativnost pogojev - prekluzivni rok za grajanje napak - servis vozila - nedopustne pritožbene novote - opustitev zaslišanja prič - nepotreben dokaz
Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/3. SPZ člen 105, 105/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - pretekla raba zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - normalna funkcija objekta - samostojen objekt - objekt zunanje ureditve - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - nelegalna gradnja garaže - neskladnost s prostorskimi akti - dvorišče - stavbišče - delitev parcel - nastanek novih parcel - parkirna mesta - podržavljanje - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - imetništvo pravice uporabe zemljišča - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - pridobitev lastninske pravice - vračanje nacionaliziranih zemljišč - denacionalizacijski postopek - akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vsebina denacionalizacijske odločbe - celovita dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem - moratorij
Navedbe predlagateljev o temeljni zasnovi stavbnega kompleksa ob gradnji, ki jih ponavljajo v pritožbi, je sodišče prve stopnje ovrednotilo, a je pravilno kot odločilne upoštevalo okoliščine v obdobju po podržavljenju do uveljavitve ZLNDL. Bistveno je, kako je bil obseg zemljišča, potrebnega za redno rabo stanovanjske stavbe, opredeljen v obdobju družbene lastnine s strani pristojnih organov, ki so upravljali s stanovanji in poslovnimi prostori.
Presoja o pridobitvi lastninske pravice ni v domeni izvedenca, ampak sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087957
SZ-1 člen 98, 112, 112/2. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zahtevek za povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj najemnika - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - veljavnost najemne pogodbe - oddaja solastne nepremičnine v najem - odpoved najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - zapadlost zahtevka - prehod koristi - uporaba stanovanja - prenehanje uporabe stanovanja
Tožnik hišo tožencev zaseda brez pravnega naslova in se zato ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 112. člena SZ-1, po kateri lastnik v primeru odpovedi najemne pogodbe ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98. členu SZ-1.
Prepoved odtujitve in obremenitve ni absolutna, kot zmotno meni pritožba: ugasne ali spremeni se lahko bodisi s soglasno voljo strank bodisi z enostranskim dejanjem tožnice (odstop od pogodbe), ali pa na podlagi zakona.
Obveznost (prve) tožnice lahko ugasne ali se spremeni le s soglasno voljo strank, kar je pomen načela dolžnosti izpolnitve obveznosti.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087902
ZIZ člen 53, 268, 272, 277.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - postopek za določitev najemnika stanovanja - najemnik stanovanja - neposredna posest najemnika - soposest stanovanja - učinkovanje začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico stanovanja določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja.
Če stranka sabotira izvedbo ključnega dokaza, ima sodišče tako v načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) kot tudi v določbi tretjega odstavka 252. člena ZPP oporo, da takšni stranki odreče verodostojnost.
ZPP člen 160, 165, 165/3. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/7, 64, 64/1, 64/3, 64/5, 65, 65/1, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - odločitev o stroških postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preuranjena odločitev - stroški ugovora tretjega - pritožbeni stroški
Upnik oziroma tretji sta do povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o ugovoru tretjega, upravičena v skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 38. člena ZIZ, pri odločanju o teh stroških pa je treba smiselno upoštevati tudi določbo 160. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji mora tako upniku povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so upniku nastali v posledici ugovora tretjega, ki se je tudi v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazal za vsebinsko neutemeljenega, oziroma če dolžnik tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe sploh ni vložil. Tudi upnik pa mora tretjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so tretjemu nastali, ker je upnik predlagal oziroma vztrajal pri izvršbi na predmet, na katerem ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, in v zvezi s katerim se je izvršba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazala za nedopustno. Vendar pa upnik tretjemu, četudi se izkaže, da izvršba na določen predmet ni dopustna, stroškov ni dolžan povrniti, če sodišče ugotovi, da je upnik utemeljeno mislil, da na tem predmetu ne obstajajo pravice drugih. V takem primeru sodišče namreč ob smiselni uporabi določbe 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.
Glede na pojasnjeno je dokončno odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega mogoče sprejeti šele po pravnomočnem zaključku postopka, ki teče zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, oziroma, če tretji ne vloži tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, po izteku roka za vložitev takšne tožbe. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00087839
DZ člen 83, 83/1. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17/3. URS člen 22, 23.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakona - sklepanje a maiori ad minus
V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov, kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).
tožba za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - obstoj škodnega dogodka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - poškodbe - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - neverodostojnost priče
Kot izhaja iz 9. točke obrazložitve, sta policista opravila tudi ogled vozila, ki naj bi po trditvah tožnice trčilo vanjo. Tožnica je opisovala, da je voznik vozil hitro (v pritožbi navaja, da ni bilo velike hitrosti) in da je padla na avto, iz izpovedi obeh policistov pa je razvidno, da na vozilu ni bilo sledov stika. Avto je bil umazan, o čemer pričajo tudi fotografije v spisu, in bi se, kot je pojasnil policist C. C., če bi oseba padla na avto, videla odrgnina ali vsaj sledovi obdrsanja umazanije, a tega ni bilo. Sodišče je ob navedenem (kljub dejstvu, da je do nesreče prišlo zvečer) utemeljeno verjelo policistoma in ob upoštevanju vseh dokazov zaključilo, da do zatrjevane prometne nesreče s trčenjem vozila zavarovanca toženke v tožnico kritičnega večera ni prišlo in telesne poškodbe, ki jih je opisovala tožnica, nimajo vzroka v prometni nesreči.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sklep o zavrnitvi predloga - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok - pravnomočna odločba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - bistveno spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - največja korist otroka - skupno starševstvo - enakopravnost staršev - obseg stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - polnoleten otrok - prenehanje starševske skrbi - cilj - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
O spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo se odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
Predpostavlja se, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.
Ker potreba po posebni beljakovinski prehrani pri tožniku ni bila zdravstveno indicirana, prav tako pa ni bila potrebna vadba tožnika pod nadzorom strokovnega osebja, toženki ni mogoče očitati, da je opustila ustrezno zdravstveno oskrbo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki staršev z otrokom - rejništvo - ogroženost otroka - odvisnost od alkohola - odvisnost od drog - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - izvedensko mnenje - izvedenec klinične psihologije - izvedenec psihiatrične stroke - načelo najmilejšega ukrepa - potrebnost in sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče ukrep sprejelo le zaradi dogodka s 16. 8. 2024, ko nasprotna udeleženka zaradi opitosti ni zmogla ustreznega nadzora nad sinom in je prišlo do opeklin, saj je ta dogodek predstavljal le tipičen dogodek, ko oseba pod vplivom psihoaktivnih snovi ne zmore oceniti svojih sposobnosti in otroku postaviti meja, ter dokaz, da je otrok, ki takrat še ni dopolnil treh let, pri nasprotnih udeležencih lahko resno ogrožen. Ob nespornih ugotovitvah, da je tudi nasprotni udeleženec jemal prepovedane substance in pretirano užival alkohol, ni pomembno, če deček, za katerega samostojno nikoli ni skrbel, poškodb ni dobil v njegovi oskrbi.
pravica do pritožbe - dvakratna vročitev odločbe stranki - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje pritožbe kot prepozne
Dva ali večkratna vročitev iste odločbe stranki po naravi stvari in logičnem sklepanju ne ustvarja vedno znova (iste) pravice do pritožbe in pritožbenega roka ne podaljšuje.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico - sorazmernost ukrepa - nujnost ukrepa - omejitev zavarovanja
Pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju je obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika. Ne gre za zlorabo pravic, ker bi upnik lahko predlagal izvršbo, predlaga pa zgolj zavarovanje. Že na prvi pogled je jasno, da je upnik zoper dolžnico predlagal milejši ukrep, kot je izvršba, saj gre zgolj za zavarovanje.
Nujnost ukrepa je upnik utemeljil že s starostjo terjatev, torej z obdobjem, v katerem upnik svoje terjatve ni dobil poplačane, z neuspešnostjo davčne izvršbe in z neobstojem drugega dolžničinega premoženja, čemur dolžnica niti ni nasprotovala. Kot bistveno pa bi dolžnica na tem mestu morala ponuditi vsaj neko nadomestno premoženje, na katerem bi upnik lahko zavaroval ali poplačal svojo terjatev, pa tega dolžnica ni storila. Upniku namreč pravice do zavarovanja ni mogoče odreči, kolikor gre za edino dolžnikovo premoženje (dolžnica česa nasprotnega ne zatrjuje), na katerem upnik sploh lahko predlaga zavarovanje, pa je dovoljeno zavarovanje pravzaprav tudi edino možno.