DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090537
OZ člen 190. DZ člen 64, 64/2, 64/3, 67, 77. ZN člen 47, 47-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 274, 274/2, 274/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - soglasje zakonca - nedovoljeno razpolaganje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protislovnost razlogov sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - predlog za položitev varščine - izkazanost škode
Tožnikovega védenja o toženkinih obveznostih ali njegovega bančnega pooblastila ni mogoče enačiti z njegovim soglasjem, da toženka svoje dolgove poravnava s sredstvi njegovega posebnega premoženja. Tudi na podlagi prenakazil sredstev z varčevalnega na tekoči (nemški) račun ni mogoče domnevati, da je tožnik soglašal s porabo za toženkine osebne potrebe.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve - zavrženje zahteve - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zavrnitev pritožbe
Standard novih dejstev in dokazov, na podlagi katerih se lahko kazenski postopek obnovi, je postavljen sorazmerno visoko, saj morajo nova dejstva in dokazi nakazovati na pomembne pravno relevantne okoliščine. Nova dejstva oziroma novi dokazi morajo tako vzbuditi precejšen oziroma resen dvom o ugotovljenem dejanskem stanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089742
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-8. OZ člen 131. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15
regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - vmesna sodba - protipravno ravnanje - predčasna zapustitev kraja prometne nesreče - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - izguba zavarovalnih pravic - dokazni standard - indično sklepanje - dokazna ocena - razpravno načelo - vzročna zveza - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je iz celovite dokazne ocene izvedenih dokazov dovolj zanesljivo (in ne le verjetno) ugotovilo odločilna dejstva, med drugim tudi s pomočjo indičnega sklepanja preko posredno ugotovljenih okoliščin. Zaključilo je, da je A. A. kot povzročitelj škodnega dogodka zapustil mesto prometne nesreče, ne da bi oškodovancu nemudoma posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju, in tako kršil določila Splošnih pogojev in s tem zavarovalno pogodbo, kar vodi do izgube zavarovalnih pravic iz zavarovane pogodbe oz. do pravice zavarovalnice uveljavljati povračilo odškodnine, izplačane oškodovancu.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - skrbnost pridobitelja - dejansko izvrševanje služnosti - občasno izvrševanje služnosti - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - odprava neskladnosti - sodbe ni mogoče preizkusiti
Če gre za tako služnost, kjer izvrševanje ni vezano na trajne objekte, temveč se izvršuje le občasno, kot narekuje potreba po poljedelskih delih, je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače, po možnosti v kolobarskem ciklusu prek zasejane kulture. V takih praviloma podeželskih okoljih je treba zato prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti), tudi če stranke in vaščani vedo, kje poteka služnostna pot.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-15, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
poškodba pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - neupoštevanje navodil delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - čiščenje stroja med obratovanjem
Ključno je, ali je tožnik vedel, da mora pred posegom v stroj slednjega ustaviti in kako se ga ustavi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik z navedenim seznanjen, zato je utemeljeno zavrnilo vse ostale dokazne predloge, ki so se nanašali na usposobljenost tožnika kot nepotrebne. Tožnik je predlagal, da prva toženka predloži pisne izpitne pole, s čimer je želel dokazati, da je izpit potekal v slovenskem jeziku, zaradi česar naj ne bi bil ustrezno usposobljen za varno delo. Ker je tožnik sam izpovedal, da je dovolj razumel slovenščino za opravljanje dela, ni bilo potrebno, da bi usposabljanje iz varstva pri delu potekalo s pomočjo tolmača.
Ker je zdravnik medicine dela ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela, predložitev izjave o oceni tveganja za ugotovitev posebnih zdravstvenih zahtev ni bila potrebna.
Tudi če bi se stroj za izdelavo betonskih cevi štel za nevarno stvar, pa je odgovornost prve toženke (in s tem druge toženke) v celoti izključena na podlagi prvega odstavka 153. člena OZ. Pri prvi toženki ni bila vzpostavljena niti dopuščena praksa čiščenja tekočega traku stroja za izdelavo betonskih cevi med obratovanjem stroja. To je bilo prepovedano, s čimer so bili seznanjeni vsi zaposleni, tudi tožnik. Prva toženka tako ni mogla pričakovati, da bo tožnik splezal po lestvi na višino treh metrov in pričel s čiščenjem tekočega traku ne da bi predhodno stroj ustavil in se prepričal, da je stroj ustavljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00090507
ZDSS-1 člen 82, 82/1. ZPIZ-2 člen 63, 181. URS člen 22.
pravica do izjave - mnenje invalidske komisije - pritožba v upravnem postopku - pravica do enakega varstva pravic
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno izpodbijani odločbi toženca odpraviti, ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o mnenjih invalidskih komisij (IK) I. in II. stopnje, ki jih je pri svoji odločitvi upošteval toženec. Z izvedenskim mnenjem IK I. stopnje je bil tožnik seznanjen v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in je lahko nanj podal pripombe že v pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo. Tožnik je lahko pravico do izjave v predsodnem postopku uresničil tudi ob osebnem pregledu pri IK II. stopnje. V pritožbeni fazi mu je bila pravica do izjave zagotovljena že z vložitvijo pritožbe. Bistveno pa je, da je bila tožniku pravica do izjave omogočena v sodnem postopku.
pokojninska doba - dokazovanje - starostna pokojnina
Glede na neprepričljivo izpoved tožnika (tožnik ni pojasnil, kdaj naj bi delal v Nemčiji), nadalje, da glede pokojninske dobe ni predložil nobenega pisnega dokaza in pa glede na potrdilo nemškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz katerega izhaja, da tožnik v Nemčiji nima zavarovalne dobe, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja pokojninske dobe v Nemčiji.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - izračun prikrajšanja - dokazno breme - nadomestilo plače
Tožnica bi skladno s pravilom o dokaznem bremenu morala konkretno navesti, do katerih dodatkov je upravičena, ne glede na to, da dela Urednika oddaj komentatorja dejansko ni opravljala, česar ni pravočasno storila (prvi odstavek 7. člena ZPP). Njeno zavzemanje, da bi morala dodatke, ki naj bi pripadali tožnici, specificirati toženka, ni utemeljeno, saj bi tožnica morala podati ustrezne trditve za to, na to njeno dolžnost pa ne vpliva pavšalno zatrjevanje, da teh podatkov nima.
stroški porabe električne energije - stroški solastnika - uporaba nepremičnine - stanovanjski stroški - spor majhne vrednosti
Materialnopravno pravilno je, ob sklicevanju na določbo 68. člena SPZ, presodilo, da vtoževani stroški distribucije električne energije in komunalnih storitev ne sodijo med stroške, ki se nanašajo na stvar kot celoto, ampak med individualne stroške posameznega solastnika, ki so posledica njegovega delovanja oziroma uporabe nepremičnine.
sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - doplačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovorni razlog - odmera sodne takse
V okviru ugovornega postopka zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1 se ne preizkuša pravilnosti določitve vrednosti predmeta postopka, ki je bila določena s sklepom iz prvega odstavka 31. člena ZST-1. Zato tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno uveljaviti očitkov zoper sodno določeno vrednost spornega predmeta. Te bo lahko uveljavila kasneje, ko bo pridobila pravico do pritožbe zoper odločbo o glavni stvari, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZST-1.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
izvršilni stroški - izvršiteljevi stroški - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prejemna teorija
Zadostuje, da je dolžnik z nastankom stroškov prevzema gotovine seznanjen, čeprav ga o tem ni obvestil sam izvršitelj, saj zadostuje, da dolžnika s tem seznani upnik. Za seznanitev velja prejemna teorija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00089882
OZ člen 165, 174, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZZVZZ člen 12, 12/3, 87. ZPP člen 311, 311/1, 337, 337/1, 355, 355/1. URS člen 23, 25.
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - obvezno zavarovanje - odškodninska terjatev - povrnitev škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - bodoča škoda - povrnitev bodoče škode - sukcesivno nastajajoča škoda - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - splošno pravilo - kdaj začne zastaranje teči - subjektivni zastaralni rok - dajatvena sodba - zmotna uporaba materialnega prava
Posebnost bodoče škode je, da jo je v določenih oblikah mogoče uspešno sodno uveljavljati že pred njenim (gotovim) nastankom. To med drugim velja tudi za premoženjsko škodo zaradi telesne poškodbe (174. člen OZ pomeni izjemo od sicer zahtevane zapadlosti terjatev do konca glavne obravnave po prvem odstavku 311. člena ZPP). Možnost rojstva tožbe pred nastankom bodoče škode je temeljni razlog, da je očitek neizvrševanja pravice, na katerem zastaranje temelji, v zvezi s to škodo sploh mogoč.
Na enakem izhodišču temeljijo rešitve sodne prakse glede kontinuirane oziroma sukcesivno nastajajoče bodoče škode, in sicer da (1) na začetek zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih; (2) začne zastaranje teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja; (3) je pravočasno sodno uveljavljanje prve sukcesivno nastajajoče škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, saj pretrga zastaranje, po koncu pravdnega postopka pa začne znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve; (4) bi drugačna razlaga izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja. Za uporabo teh stališč pa ne zadošča le, da gre za bodočo škodo, ki (bo) nastaja(la) sukcesivno, temveč predvsem tudi, da je tožeča stranka v določenem trenutku (ob začetku zastaralnega roka) lahko sklepala o takšni njeni naravi in da jo zato lahko uspešno uveljavlja kot bodočo škodo s sukcesivnim iztoževanjem. Če tožeča stranka ob takratnem stanju stvari ni mogla računati, da bo z zahtevkom uspela, ji ni mogoče očitati neizvrševanja pravice, na katerem temelji zastaranje.
Možnost za uspeh z odškodninskim zahtevkom je odvisna predvsem od obstoja škode in okoliščin, pod katerimi določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Položaj Zavoda pri uveljavljanju škode iz 87. člena ZZVZZ je specifičen, saj gre za škodo, povzročeno Zavodu. Za ugotovitev odškodnine zato niso pomembni le zneski, ki jih Zavod izplačuje v breme zdravstvene blagajne, temveč predvsem tudi okoliščine, ki utemeljujejo opustitveni očitek delodajalcu v razmerju do delavca (zavarovanca), ki naj bi bil vzročno povezan z njegovo poškodbo. Zavod glede obstoja teh okoliščin že po naravi stvari ni v enakem spoznavnem položaju kot zavarovanec, ki naj bi se zaradi delodajalčeve opustitve poškodoval. Kdaj in kako se bo lahko z relevantnimi dejstvi seznanil, je odvisno od (zatrjevanih in dokazanih) okoliščin konkretnega primera.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila
Postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase se šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.
Upravitelj ima pravico zahtevati nadomestilo za unovčenje in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase šele, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Šele tedaj je mogoče ugotoviti obseg dejanj, ki jih je opravil upravitelj, ter na podlagi navedenih ugotovitev odločati o višini sorazmernega dela nadomestila, ki gre iz tega naslova upravitelju.
Materialnopravno pravilno je pritožbeno stališče upravitelja, da se nagrada obračuna od zneska unovčene stečajne mase, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade, ki se šele izračunava.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 42, 100.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka
Zaradi morebitnega neizvrševanja stikov med očetom in otrokom je podana ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 161. člena DZ. Takšno presojo je sodišče sprejelo na podlagi strokovnega poročila CSD iz katerega izhaja, da so stiki med otrokom in očetom nujni zaradi povezanosti otroka z očetom tudi, če so časovno kratke narave.
ZZK-1 člen 19. ZPP člen 285, 286a, 286a/1, 328. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 269.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost na delu nepremičnine - pritožba zoper popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dostopna pot - obseg in vsebina stvarne služnosti - pravica do izjave stranke - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov - informativni dokaz - dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - celovita dokazna ocena - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestovanja zahteva presojo in upoštevanje časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča v določeni priposestvovalni dobi. Morebitno spreminjanje obsega in uporabe poti po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pridobitve ožje služnosti.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 31, 33, 34. ZPP člen 4, 4/1, 236a.
sodno varstvo (so)posesti - tožba zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - narava spora - začasna ureditev razmerja - obrazložen ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - odklop vode - dovoljena samopomoč - prepričljiva dokazna ocena - graja dokazne ocene - načelo kontradiktornosti - pisna izjava priče - zaslišanje priče - neposredno ustno zaslišanje - oznaka nepremičnine v izreku - zmota o številki nepremičnine - očitna pisna pomota - materialno procesno vodstvo - etažni lastniki kot tožniki
Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.
V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več).
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen.
Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).
SPZ člen 31, 32, 33, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
spor zaradi motenja posesti - vračilo v posest - izročitev ključev - zadnje mirno posestno stanje - soposest - način izvrševanja posesti - občasno izvrševanje posesti - dejansko prebivanje - izselitev iz skupnega stanovanja - opustitev posesti - volja opustiti posest - razlog opustitve posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč - neposredna nevarnost - prepričljiva dokazna ocena - materialni dokaz - dokazna ocena verodostojnosti prič - dokazna ocena izpovedi prič - psihične težave - nasprotujoče izjave - načelo venire contra factum proprium - ugovor protispisnosti - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi - branje prepisa zvočnega zapisa
Začasen umik iz nepremičnine (po zakonskem prepiru), kot tudi vikend oddih ali potovanje, ne pomeni, da je oseba opustila (so)posest na nepremičnini, v kateri dejansko prebiva. Ni nujno, da soposestnik posest na nepremičnini izvršuje enako pogosto in enako intenzivno, kot drugi. Prav tako je o (so)posesti mogoče govoriti tudi tedaj, ko eden od soposestnikov nepremičnino uporablja zgolj občasno.
ZIZ člen 41. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-1, 131/2-2, 131/2-3, 131/2-4, 252, 296, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - začetek osebnega stečaja - dovoljenost izvršbe ali zavarovanja - prepoved vložitve predloga za izvršbo - čas nastanka terjatve - ovira za izvršbo - izjeme - verodostojna listina - sodna odločba - prednostne terjatve - prednostno poplačilo - stečajna masa
Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine.
Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 70, 70/5, 70/6, 300, 300/3, 359, 365, 365-3. Sodni red (2016) člen 161, 161/2, 156.
predlog za izločitev uradne osebe - strokovni delavec CSD - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - pravnomočno rešena zadeva - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - prepoved reformacije in peius
Pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je posledica pomanjkanja pravnega interesa zavrnitev predloga. Če stranka nima pravne koristi za obravnavanje njenega predloga, je posledica zavrženje, ne pa zavrnitev, predloga. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Kajti četudi bi bil predlagateljev predlog za izločitev strokovnih delavk CSD, ki sta podajali strokovno mnenje v zadevi II N 77/2023, utemeljen, predlagatelj od tega ne bi imel nobene koristi, ker je postopek II N 77/2023 že pravnomočno zaključen.