OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038887
ZVPot člen 22, 23. OZ člen 6, 119, 119/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 1.
kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - poroštvo - pojasnilna dolžnost banke do porokov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo toženi stranki znano, da bodo tečajne spremembe takšne in da bi banke zaradi tečajnih gibanj ustvarjale zaslužke. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Tudi če je bančna uslužbenka povedala, da s kreditom v tuji valuti sprejema valutno tveganje in da tečaj franka pred sklenitvijo pogodbe ni bistveno nihal, to ne pomeni, da je bil potrošnik zaveden. Treba je upoštevati vse okoliščine primera.
Pojasnilna dolžnost banke velja tudi nasproti porokom.
odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 izreče sodišče, če sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazni po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zapora, za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu KZ-1; pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, se mu všteje v izrečeno kazen zapora. Kot je razvidno iz pritožbeno izpodbijane odločbe o kazenski sankciji, je prvostopno sodišče striktno postopalo po citirani zakonski določbi, ki je sicer kogetne nanarave. Sodišče je po njej dolžno postopati, morebitni drugačni dogovori, tudi v sporazmu o priznanju krivde, pa niso dovoljeni. Če sodišče namreč ne ravna po tej določbi, stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče druge stopnje dolžno sanirati po uradni dolžnosti.
ZPP člen 108, 324, 324/6, 336, 343, 343/1. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožbe - podpis pooblaščenca - postopek s pritožbo - obligatorna sestavina pritožbe - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - predlog za presojo ustavnosti - odstop od sodne prakse - fotokopija podpisa - odredba sodnika - uradni zaznamki
Ustavno sodišče RS je že presojalo skladnost določb šestega odstavka 324. člena ZPP in 336. člena ZPP z Ustavo in sicer v odločbi U-I-8/10 z dne 3.6.2010. Pojasnilo je, da je z uzakonitvijo takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe in vnaprejšnjega opozorila na to pravno posledico v pravnem pouku odločbe sodišča prve stopnje zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Cilj te ureditve je izogibanje podaljševanju postopka in obremenitvam sodišč.
V razmerju do stranke odredbe sodnika ali zaznamki sodnega osebja nimajo učinka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00039834
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1-4. ZPP člen 254, 254/1, 254/2.
parcelacija - pripadajoče zemljišče k stavbi - nasprotni udeleženci - redna raba stavbe - prostorski akt - dostopna pot - dejavnost projektiranja - urbanistični red - gradbena parcela - zemljiški kataster - parkirna mesta - sodni izvedenec - izvedenec geodetske stroke - pravica do enakega varstva
Sodišče je glede na pojasnila izvedenke urbanistične stroke in izvedenca geodetske stroke sklenilo, da dopolnitev izvedenskega mnenja ni potrebna. Zaključka ni sprejelo brez presoje, kot to trdi pritožnica. Pri postopkih ugotovitve pripadajočega zemljišča je namreč bistvenega pomena sedanje stanje parcel, ne pa identifikacija nastanka parcel, ki se uporablja v drugih postopkih npr. denacionalizacije, kot je to obrazložil izvedenec geodetske stroke. Posledično na odločitev sodišča ne vpliva predloženo gradivo v zvezi z zemljiškim katastrom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ekonomski razlog
Toženka je v odpovedi navedla, da je zaradi ukinitve delovnega mesta, na katerem je delo opravljala tožnica, prenehala potreba po delu na tem delovnem mestu. Če bi navedeno držalo, bi bili tovrstni spori zelo enostavni. Pritožbeno sodišče zato poudarja, da zgolj dejstvo ukinitve delovnega mesta nikakor ne zadošča za ugotovitev resnosti odpovednega razloga.
Sicer pa se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da ekonomski razlog odpovedi ni utemeljen. Toženka ni dokazala navedbe iz odpovedi, da ji je delovno mesto tožnice povzročalo takšne stroške, da jih ne more več nositi. Presoja te navedbe ne pomeni posega sodišča v svobodno gospodarsko pobudo toženke, kot prikazuje pritožba. Sodišče prve stopnje se ni spuščalo v presojo smotrnosti podane odpovedi, pač pa je dopustno preverilo, ali je poslovanje toženke res zahtevalo nujno krčenje stroškov - ali je delovno mesto tožnice povzročalo takšne stroške, da jih toženka ni mogla več nositi.
Pravilno je zato sodišče prve stopnje, kot je to navedlo tudi v točki 7 izpodbijane sodbe, kot olajševalne in obteževalne okoliščine upoštevalo le vse tiste okoliščine, ki so jih sodišča že upoštevala pri izreku posameznih kazni. Glede na navedeno torej ni mogoče pritrditi pritožniku, ko graja prvostopne zaključke zato, ker pri odmeri enotne kazni ni upoštevalo okoliščin, ki so nastale po izreku posameznih kazni.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00039950
ZASP člen 129, 130, 130/1, 130/2, 145, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-7, 147, 147-1, 151, 151/3, 154, 154/2, 156, 156/4, 157, 157/4, 157/7, 159, 159/3, 159/4, 168, 168/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 5. ZKUASP člen 4, 9, 30.
javno predvajanje fonogramov - pogodba z avtorjem - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - tarifa Zavoda IPF - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje pravic - obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov - obvezno kolektivno upravljanje - skupni sporazum o višini nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - kršitev materialnih sorodnih pravic - povrnitev škode in civilna kazen
Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic ter izdajanju več - ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu je prenešena v ZKUASP.
Stališče pritožnice, da lahko avtor sam izbere kolektivno organizacijo iz katerekoli države EU, ki bo ščitila njegove interese v vseh državah EU se ne nanaša na obvezno kolektivno upravljanje. Imetnik pravic lahko v skladu z drugim odstavkom 7. člena izbira med različnimi KO samo v primerih prostovoljnega kolektivnega upravljanja. Po 147. členu ZASP pa je kolektivno upravljanje avtorskih pravic tako v primeru priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice) kot v primeru kabelske retransmisije (1. in 4 točka tega člena) obvezno.
Dejavnost obveznega kolektivnega upravljanja lahko v Sloveniji upravlja le tista organizacija, ki ima dovoljenje pristojnega organa (4. člen ZKUASP in prvi odstavek 146. člena ZASP), in to je tožnica.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnica tista, ki mora dokazati, da je toženka uporabljala zaščitena avtorska dela iz seznama avtorskih del avtorjev, ki jih zastopa tožnica (tako slovenskih kot tujih, avtorjev iz članic EU in drugih). Kot izhaja iz določila tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZASP, so RTV organizacije in uporabniki varovanih del tisti, ki morajo kolektivni organizaciji mesečno sporočati podatke o uporabi teh del in ne obratno.
Tožnica ima mandat v svojem imenu in za račun avtorjev opravljati naloge iz 147. člena ZASP že na podlagi zakona. To pravico in dolžnost ima tudi v primeru, če posamezni avtorji z njo ne sklenejo pogodbe (tretji odstavek 151. člena ZASP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038942
OZ člen 468, 468/3. ZVPot člen 1, 1/8, 1/9, 4, 4/3. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3/2, 3/3.
pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - odškodninska odgovornost prodajalca - refleksna škoda - odgovornost proizvajalca stvari z napako - distributer
Po presoji pritožbenega sodišča v zadevi tudi ni bistveno, kar neuspešno poudarja pritožba, da je bilo vsem udeležencem posla znano, kdo je bil dobavitelj mešal (da je bila to druga toženka), ampak je v zadevi odločilno, kar pravilno v točki 24 obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje, da je bilo sedanjim pravdnim strankam znano, med njimi to tudi ni bilo sporno, kdo je bil proizvajalec spornih mešal z vgrajenimi tesnili, ki naj bi puščali (da je bila to španska družba I.). Odgovornost tistega, ki je izdeluje končni izdelek ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali tistega, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec, uzakonjena v prvem odstavku 4. člena ZVPot, je namreč primarna. Glede na dikcijo tretjega odstavka 4. člena ZVPot (primerjaj tretji odstavek člena 3 Direktive 85/374/ES) se vsak dobavitelj (da je druga toženka, ki je mešala dobavila iz Španije, kot distributer sodelovala v nabavni verigi, ni dvoma) šteje za proizvajalca le v primeru, če proizvajalca ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec izdelka oziroma uvoznik oziroma, katera oseba mu je izdelek dobavila.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4, 9/2, 10, 11.
plačilo razlike plače - vojak - misija - dodatek k plači - nevarno delo
Iz pritožbenih navedb izhaja, da se toženka zavzema za podobno tolmačenje kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami - Uredba) - da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog GŠSV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Podobno stališče o pomembnosti delodajalčeve pristojnosti je uveljavljeno tudi glede dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja (10. člen Uredbe) ter glede dodatka za poveljevanje (11. člen Uredbe). Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe pa je stališče sodne prakse, ki ga je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, da so, ne glede na ravnanje ministra, pripadniki lahko upravičeni do (višjega) dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to - ne glede na odločitev ministra. Tudi iz drugega odstavka 9. člena Uredbe (ki določa zgolj to, da se dodatek iz prvega odstavka določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM) ne izhaja, da je presoja navedenih okoliščin in določitev višine dodatka zgolj v pristojnosti ministra, ne pa sodišča. Zato pritožbene navedbe o tem, da je minister na podlagi obrazloženega predloga GŠSV izdal odredbo o določitvi višine dodatkov za nevarne naloge, iz katere izhaja, da je bil za tožnikovo skupino dodatek določen v višini 1.000,00 EUR, niso ključne za odločitev o pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00039505
ZFPPIPP člen 269, 270, 270/1, 270/2, 271. OZ člen 255, 256, 256/3, 260. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1.
paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - uveljavljanje izpodbojnosti - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - materialno procesno vodstvo - izpodbojna pravna dejanja - sklenitev darilne pogodbe - neplačevitost dolžnika - insolventnost dolžnika - stečajna masa - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje
ZFPPIPP določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe – vložene v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava. Med temi tožbami pa so tudi take, s katerimi se izpodbijajo pravna dejanja storjena pred obdobjem izpodbojnosti, kot ga opredeljuje 269. člen ZFPPIPP.
Za spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP soglasje toženca ni bilo potrebno.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe.
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe.
Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.
Tako kot je začasna odredba oblikovana, je v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZGD-1. Skupščinskih sklepov ne sprejema družba, ampak delničarji. Zato bi, če bi želeli pravilno oblikovati začasno odredbo, to morali naperiti zoper delničarje in ne zoper družbo.
Ker so upniki napadali pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu, ne morejo z začasno odredbo zahtevati, da se v primeru uspeha z začasno odredbo nanje ponovno prenesejo delnice od glavnega delničarja in se glavnemu delničarju vrne plačana odpravnina.
ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/1, 407/5. KZ-1 člen 86, 86/8.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - načelo kontradiktornosti
Takšna neprava obnova postopka po 407. členu ZKP, kot jo predlaga zagovornik, bi bila torej v škodo obsojenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039633
ZPP člen 325, 350, 350/2. ZVEtL-1 člen 42, 42/1. ZUN člen 46, 46/3. SZ člen 9.
skupno funkcionalno zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - ugotovitev neveljavnosti pogodbe - dejanska raba nepremičnin - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe - uradni pritožbeni preizkus - priznanje izločitvene pravice - stanovanjska soseska - pridobitev lastninske pravice
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za (smiselno) očitano kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali kršitev 76. člena ZPP in 2. člena ZPP, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Materialno pravno presojo, ali so neka zemljišča po predpisih, veljavnih v času, ko naj bi tožniki pridobili lastninsko pravico na njih, in prostorskih izvedbenih aktih, (skupna) funkcionalna zemljišča, omogočajo šele konkretne trditve o (načrtovani) dejanski naravi zemljišč.
plačilo razlike plače - čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker so bile navedene priče predlagane s strani tožnika, ne s strani toženke, njeni pritožbeni ugovori glede nezaslišanih prič niso upoštevni. Ker prič ni predlagala toženka, zaradi njihovega nezaslišanja ne more doseči ugotovitve nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predvsem pa sama niti ni predlagala relevantnih dokazov za ugotavljanje dejanske vsebine tožnikovega dela.
dodatni sklep o dedovanju - vrnitev premoženja agrarnim skupnostim - obseg vrnitve premoženjskih pravic članu vzpostavljene agrarne skupnosti - vračanje premoženja in pravic - dedovanje - skupna lastnina - podržavljeno premoženje - odškodnina za podržavljeno premoženje - član agrarne skupnosti - odškodnina članom agrarne skupnosti - denacionalizirano premoženje - delitev skupne lastnine
Član agrarne skupnosti lahko v skladu z ZPVAS uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. V konkretnem primeru pa ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, ampak je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti članov agrarne skupnosti.
Višina deleža, ki pripada posameznemu članu, se bo ugotavljala v morebitnem postopku delitve (skupne lastnine).
Za veljavno izpolnitev obveznosti, ki jo namesto dolžnika izpolni tretji, ni potrebno, da je način izpolnitve vnaprej predviden. Prav tako za veljavnost vsebine dogovora, ki se je nanašala na izpolnitev s strani tretje osebe, ni potrebna pisna oblika, saj OZ v 271. členu pisne oblike za veljavno izpolnitev pogodbe s strani tretje osebe ne določa.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - menjalna pogodba - nični pravni posli
Republika Slovenija kot tožeča stranka je že z dnem 11. 3. 1993 na originarni predobitni način pridobila lastninsko pravico na obeh nepremičninah in tako kasneje sklenjeni pravni posli, pri katerih kot dejanska lastnica ni bila udeležena, nimajo pravnega učinka na pridobitev oziroma izgubo njene lastninske pravice na obeh nepremičninah. Menjava lastninske pravice, ki se je kasneje zgodila zaradi nepravilnega lastninjenja obeh nepremičnin, ki bi morali "ex lege", torej po 14. členu ZSKZ postati last RS in preiti na sklad zemljišč, ni bila zakonita, zato je zahtevku pod točko I. izreka sodbe, sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - čisti denarni zahtevek - direktno sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica, tako kot sedaj, ko opravlja delo VODJA II (pooblaščeni računovodja), v vtoževanem obdobju vodila računovodsko službo tožene stranke, ki je notranja organizacijska enota tožene stranke in sodi v okvir upravnih služb tožene stranke. Izvajala je vsa dela in naloge, ki izhajajo iz opisa del in nalog VODJE II - pooblaščeni računovodja in opravljala tudi vodstvena dela in naloge. Skladno z določbo 44. člena ZDR-1 in sodno prakso, je pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do plačila razlike med plačo, ki jo je dejansko prejemala in plačo, ki bi jo glede na opravljano delo morala prejemati in pravilno uporabilo tudi določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1, da gre za denarni zahtevek, ki se uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem in predhodni postopek pred delodajalcem ni potreben.