KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00040331
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 4/5, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 148/4, 157, 157/4. URS člen 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
pravni pouk ob odvzemu prostosti - pravni pouk osumljencu - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik, ki ga obdolženec razume - razlaga standarda takoj - zaseg predmetov v predkazenskem postopku
Pritožnik napačno razlaga pomen besede "takoj". Pravice, o katerih mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, poučena po 4. členu ZKP, se v veliki meri prekrivajo s pravicami, obseženimi v 19. členu Ustave in v 5. členu EKČP, ki glede časa, v katerem mora priti do pouka, prav tako uporabljata besedo "takoj". Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je besedo "takoj" treba razlagati v luči celotnih okoliščin posameznega primera; obvestilo o razlogih za pripor, dano v nekaj urah, je časovno ustrezno (Fox, Campbell and Hartley v. the United Kingdom, tč. 40 in 42; Murray v. the United Kingdom[GC], tč. 72). Iz Komentarja Ustave izhaja, da se v skladu s prakso ESČP pojem "takoj" iz tretjega odstavka 5. člena EKČP razlaga v smislu razumnega kratkega roka, pri čemer ESČP najdaljšega takega roka ni opredelilo, je pa kazuistično nakazalo, kaj ni sprejemljivo.
Pritožnik navaja, da sam prikaz besedila ni zadosten, saj policist ne razume, kaj mu je odvrnila oseba v smislu pomoči najti odvetnika, kot to predpisuje četrti odstavek 157. člena ZKP, niti ne more razčistiti okoliščin glede brezplačne dodelitve zagovornika. Po naravi stvari je sicer res, da ni mogoča ustrezna komunikacija med osebama, ki govorita različne jezike, vendar tudi glede tega velja, da je presojo o pravilnosti ravnanja treba povezati s pomenom besede "takoj", torej, ali je bila ta ovira odstranjena v razumnem času.
Pri zasegu predmetov s strani policije gre za preiskovalno dejanje, za katero zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov, niti pisne odredbe. Policisti so ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri čemer so že na podlagi samega zakona imeli pooblastilo za zaseg predmetov, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku. Glede na to, da zakon za takšen zaseg ne predvideva posebnih obličnosti, tudi ni potrebno, da bi bil ob zasegu navzoč tolmač, ki bi obdolžencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga razume.
ZSReg člen 31, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 481, 482, 502, 502/2, 502/5. ZD člen 162, 214. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 46, 51.
sodni register - predlog za vpis spremembe v sodni register - smrt družbenika - sprememba družbenikov zaradi smrti - dedovanje poslovnega deleža - zmanjšanje osnovnega kapitala - sprememba poslovnega deleža - sprememba zastopnika
Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.
Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.
Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.
Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042277
ZDR-1 člen 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. OZ člen 131, 149, 153, 153/2, 171, 179, 179/2.. ZVISJV-UPB2 člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - strah
Kot nevarno dejavnost je mogoče šteti dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi, nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem tako s skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti okoliščin, v katerih bi bila nevarna dejavnost izvajana. Glede na sevanje, ki ga predstavlja vir (izotop), ki ga je treba po opravljeni ekspoziciji spraviti v vsebnik, je tudi defektoskop mogoče šteti za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ.
Glede na ugotovljeno, da je bil defektoskop okvarjen, da tožnika nista bila ustrezno usposobljena za ravnanje z njim, da tožena stranka ni izvajala rednega pregledovana defektoskopa in ni skrbela za kalibracijo merilnika, da je tožena stranka tudi kršila določbe dolžnega nadzorstva po 5., 7. in 8. točki 23. člena Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti in določbe Pravilnika o uporabi virov sevanja sevalni dejavnosti, tožnikoma ni mogoče pripisati sokrivde za nastalo škodo.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nujen ukrep - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvisnost od drog - kolizijski skrbnik
Po določilu 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je ta ogrožen. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - zamuda roka - štetje roka - razlog za zamudo roka - skrbnost odvetnika - očitno neupravičen razlog
Upravičenost vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP), je na njen predlog, da ga lahko opravi kasneje, treba presojati strogo, saj gre za izjemo.
Morda drži, da od neuke (starejše) osebe ne gre pričakovati, da bi vedela, kako se štejejo sodni roki oz. kdaj šteti, da je pisanje vročeno, zlasti če se to ne ujema s trenutkom (dnem), ko je bilo dejansko odločeno v hišni predalčnik. Vendar pa ne drži, da tega ni pričakovati od odvetnika.
spor majhne vrednosti - javnopravna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - premoženjska škoda - kvalificirana stopnja napačnosti - načelo subsidiarnosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040010
ZPP člen 2, 2/1, 226, 227, 350, 350/3. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6, 87, 87/1. SPZ člen 40, 57, 57/1, 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 50, 50/1, 54, 54/1, 104, 104/2, 520, 520/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - odločitev sodišča preko postavljenega zahtevka - najemna pogodba - posest stvari - lastnik stvari - rubež - poslovni prostor - proizvodna dejavnost - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - razpolagalna sposobnost - veljavni pravni naslov - kupna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - veljavnost pogodbe - dogovorjena obličnost pogodbe - vpis zastavne pravice - rok za plačilo - bistvena sestavina pogodbe - pridržek lastninske pravice na premičnini - pravica, ki preprečuje izvršbo - izročitev stvari v posest - pravica do izjave - prepozno predložen dokaz - dokaz z vpogledom v listino
Glede na to, da se tožnica sklicuje na prvi odstavek 60. člen SPZ (ki določa, da se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja) in poudarja, da so bile zarubljene stvari v njeni posesti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za pridobitev lastninske pravice zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo 40. člena SPZ, ki se nanaša na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, se namreč nanaša tako na nepremičnine kot premičnine. V skladu s to določbo se zato za veljaven prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pravni naslov in razpolagalna sposobnost sta splošna pogoja, in ima le sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev pri premičninah drugačno vsebino kot pri nepremičninah.
Zbiranje, obdelava, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, pa je v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) obvezna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja občina. Slednja pa je tudi predpisala obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvažanja odpadkov in jim naložila obveznost poravnavanja stroškov.
etažna lastnina - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravno nasledstvo - skrbnik za poseben primer - procesna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - ugotovitveni sklep
Odločitev o procesni legitimaciji oziroma o obstoju pravnega nasledstva drugega nasprotnega udeleženca po družbi C., v ničemer ne posega v položaj tretjega nasprotnega udeleženca. Sprejeta odločitev ne prejudicira končne odločitve oziroma v ničemer ne poslabšuje njegovega položaja glede končne presoje, ali je lastnik posameznih delov, za katera trdi, da pripadata njemu.
utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je potrebno opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca odpraviti.
Po določilu prvega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Gre za zakonski rok.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
materialni stroški - sodni tolmač
Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za konkretni spor je z vidika presoje utemeljenosti zahtevkov tožnice bistveno, ali se je dejavnost toženke, ki jo je izvajala v fitnes studiu, prenesla na drugega izvajalca, ali je torej šlo za prenos dejavnosti, ki posledično vodi do spremembe delodajalca.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega dela sodbe povzelo določbo 75. člena ZDR-1. Pri opredelitvi, kdaj gre za prenos podjetja ali dela podjetja, je upoštevalo Direktivo Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in na direktivi temelječo sodno prakso Sodišča EU, vendar je zmotno štelo, da je prenos izključen, če med prenosnikom in prevzemnikom ni sklenjen pravni posel, s katerimi bi se prenesla dejavnost. Sodišče EU je v več zadevah zavzelo stališče, da do prenosa podjetja v pomenu Direktive lahko pride brez neposredne pogodbene povezave med prenosnikom in prevzemnikom. Enako izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Kriterije za presojo obstoja gospodarske enote, ki je predmet prenosa, je treba razlagati celostno in ne ločeno vsakega zase, zato je bistveno, ali je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost na istih sredstvih, in sicer takoj po prenehanju dejavnosti prenosnika.
denarno kaznovanje pooblaščenca - žalitev sodišča - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - grožnja - višina denarne kazni - kontekst podanih izjav
Pritrditi je pritožbi, da napoved vložitve kazenske ovadbe samo po sebi ni nekaj protipravnega. Gre za dovoljeno pravno sredstvo, ki se ga lahko posluži tudi stranka. Nikakor pa ne drži, da je v sodni dvorani dovoljeno groziti sodnici in izvedenki, da bosta imeli zaradi dela, ki ga opravljata, »hude težave« in bosta utrpeli »zelo zelo hude posledice«. V tem pogledu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je treba razlikovati med izjavami, ki pomenijo kritiko sodniškega dela ali izvedenskega mnenja (ad rem), in izjavami, ki pomenijo osebni napad na sodišče in njegove pomočnike (ad personam).
ZIS člen 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4.. ZSDU člen 95, 95/1.. ZKolP člen 3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2011) člen 73.
napitnina - plačilo razlike plače - delovna uspešnost - krupjeji
Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik.
Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v skladu s sorazmernim prispevkom vseh delavcev, ki jih opredeljuje 91. člen ZIS, podrobneje določil način delitve napitnine, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tudi ureditev v sporazumu, da se 10 % napitnine, pobrane na igralnih mizah, prenese v napitnino na blagajni, upošteva določbo iz 91. člena ZIS o delitvi glede na sorazmerni prispevek.
postopek osebnega stečaja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - namen stečajnega postopka - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov
Tudi v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pri čemer jo kot njegov zastopnik uresniči stečajni upravitelj.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da mora upravitelj upniku podati izjavo o uresničitvi odstopne pravice že pred predlogom sodišču za soglasje k tej izjavi.
Upravitelj mora najprej poskrbeti, da se bo v stečajno maso nateklo kar največ sredstev, pri čemer mora paziti tudi na to, da bodo stroški postopka čim manjši in da stečajna masa z njimi ne bo neupravičeno obremenjena.
Ob izostanku kakršnihkoli nasprotnih navedb s strani dolžnice ji višje sodišče lahko odgovori le, da gre v takih primerih vedno le za predvidevanje, ki je tu realno izkazano, dolžnica pa tega ni uspela v ničemer izpodbiti.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280.
postopek osebnega stečaja - aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - domneva insolventnosti
Tekoči izvršilni postopek ni razlog, zaradi katerega bi bil stečajni postopek nedopusten. ZFPPIPP ureja razmerje med obema postopkoma. Zaradi začetka stečajnega postopka sta oba tekoča izvršilna postopka na podlagi zakona prekinjena, v nadaljevanju pa bosta ustavljena. Zato njuna uporaba, z namenom utemeljevanja neobstoja pravnega interesa za vodenje tega postopka, nikakor ne more biti utemeljena. ZFPPIPP izvršilnemu upniku ne odreka možnosti predlagati stečaj nad dolžnikom, prav zato pa uredi razmerje med obema postopkoma. Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad pritožnikom, ker so izpolnjene predpostavke iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039300
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-3. OZ člen 261.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - tožba in nasprotna tožba - posebna pristojnost - pristojnost za nasprotno tožbo - tožba za vrnitev stvari - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - nasprotna tožba - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - obstoj zapadle terjatve
Ugovor retencijske pravice, podan v postopku po prvotni tožbi, ustvarja zadostno medsebojno zvezo nasprotne tožbe s tožbo (oziroma med obema postopkoma, katerih predmet sta ti dve tožbi), ki utemeljuje uporabo 3. točke 8. člena Uredbe 1215/2012. V nasprotnem primeru (če bi bilo ugodeno toženčevemu ugovoru mednarodne pristojnosti in bi bila nasprotna tožba zavržena), bi slovensko sodišče obravnavalo tožbo, hrvaško sodišče pa (nasprotno) tožbo pod pogojem, da bi jo tožnika vložila. V tem primeru bi prišlo do podvojene in lahko celo različne presoje dejstev glede obstoja terjatve tožnikov, kar pa je v opreki z namenom navedene določbe, ki je v tem, da da se prepreči odvečne postopke in sprejetje medsebojno protislovnih sodnih odločb v različnih postopkih, s čimer se zasleduje interes učinkovitega izvajanja sodne oblasti.