CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00039302
ZPP člen 153, 153/3, 185, 185/1, 243, 252. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 147. ZZDej člen 45.
premoženjska škoda - izguba plače in nadomestila plače - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - katastrofalna škoda - opustitev izvedbe dokaza - izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu - dopolnitev izvedenskega mnenja - soočenje izvedencev - dokazno sredstvo - sprememba tožbe - odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost zdravstvene ustanove za delavca - odgovornost delodajalca za zdravnika - zdravniška napaka (medicinska napaka) - protipravno ravnanje zdravnika - pravila stroke - strokovni standardi - zdravstveni pregled - neskrben pregled - kolonoskopija - medicinski izvid - malomarno ravnanje zdravnika - malomarno zdravljenje - opustitev profesionalne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - obrnjeno dokazno breme - ekskulpacija odgovornosti - vzročna zveza
Pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in neprestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretne preiskave namreč izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacientka, kot laik, poteka preiskave kolonoskopije ni poznala, kaj šele, da bi ji bile znane vse podrobnosti in pravila stroke. Prav tako ni imela možnosti, da bi zbrala kakršnekoli druge dokaze. Zato je dovolj, da je v tožbi podala trditve, na podlagi katerih je sodišče lahko razbralo, da je preiskava kolonoskopije pri tožeči stranki odstopala od strokovnih smernic, ker je kolonoskopija, ki jo je opravila čez dve leti v drugi zdravstveni ustanovi, potekala popolnoma drugače.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljeni sum - sklep o preiskavi
Zahtevani dokazni standard je bil nazadnje dognan s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave z dne 1. 9. 2020, opr. št. II Kpr 44386/2020. Po ustaljeni sodni praksi lahko v primeru, če se pripor podaljša po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, sodišče v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo.
Sodišče bi moralo dokazno oceniti vse izvedene dokaze, tako neposredne kot tudi posredne, saj je tudi na podlagi posrednih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva. Čeprav mogoče kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, pa se na podlagi tudi drugih izvedenih dokazov lahko ugotovi, da ti potrjujejo trditve stranke. Zato mora sodišče dosledno uporabiti določbo 8. člena ZPP.
ZMZPP člen 109, 109/5. ZS člen 104, 106, 106/1, 106/1-2. ZPP člen 116.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - opravičen razlog - priporočena poštna pošiljka - dober strokovnjak - odsotnost odvetnika v pisarni - dolžna skrbnost
Navedbe o pooblaščenkini odsotnosti v tujini niso opravičljiv razlog, saj si mora odvetnik v primeru odsotnosti zagotoviti nadomeščanje ali kako drugače poskrbeti za to, da bodo neodložljiva opravila v odvetniški pisarni opravljena pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039632
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 115, 115/2, 281. DZ člen 98.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka - pravica stranke do izjave - sodelovanje stranke v postopku - zdravniško opravičilo - zdravstvene težave
Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.
ZS člen 83, 83/2-1, 83a, 83a/1. ZKP člen 361, 361/5, 361/6, 361/7.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zamuda roka za pritožbo - zavrženje pritožbe - nujne zadeve - odvzem prostosti - pripor - podaljšanje pripora - predčasni nastop kazni - pravnomočno končan kazenski postopek - obvezna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti - ignorantia iuris nocet
Čeprav je priprti obtoženec pred pravnomočnostjo sodbe oddan v zavod za prestajanje kazni zapora, takšen status obtoženca ne pomeni, da je zato zadeva, ki je ni mogoče umestiti kot nujno iz prvega odstavka 83.a člena ZS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038767
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 370, 370/2, 383, 386.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - intenziteta in trajanje strahu - spravljanje v podrejen položaj - sporazum o priznanju krivde
Intenziteta obdolženčevega nasilnega ravnanja, z neposrednim vplivom na opisano reagiranje oškodovanke, po presoji višjega sodišča kaže na položaj oškodovanke, ki je grobo posegel v njeno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost in pri njej neizbežno povzročil občutke nemoči, strahu ter ogroženosti, čeprav je šlo za enkratni dogodek. Nastanek prepovedane posledice je torej v opisu dejanja jasno razviden, zato uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana. Obdolženec namreč ob priznanju krivde ni navajal nobenih okoliščin, da bi lahko sodnica kakorkoli podvomila v njegovo priznanje krivde, oziroma sklepala, da je bilo kaznivo dejanje storjeno drugače, kot je opisano v obtožbi. Zato so pritožbene trditve obdolženca, da je tako ravnal v skrajni sili, saj bi drugače oškodovanka lahko poškodovala sebe ali njega, pritožbena novota, ki nima podlage v izjavah obdolženca na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče njegovo priznanje krivde sprejelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041057
ZD člen 220, 223, 224. ZPP člen 206, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - matično področje - izpraznitev in izročitev nepremičnin - solastništvo nepremičnine - zapuščinski postopek - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - subjektivne meje pravnomočnosti - obnova zapuščinskega postopka - dedovanje izvenzakonskega partnerja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju).
Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD). Zato dejstvo, da je bila tožničina mati v zapuščinskem postopku proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari.
pregon po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje grožnje - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik pri svojih navedbah povsem spregleda določbo 15.a člena KZ-1, od koder izhaja, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe Kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca vselej preganja po uradni dolžnosti.
skenirana vloga v elektronski obliki - nepopolna vloga - podpis vložnika
Čeprav se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnikova vloga ni bila lastnoročno in ne elektronsko podpisana, je bilo treba pritrditi pritožniku po opisanem nastanku in pošiljanju vloge sodišču, ki jo je kljub sodobnemu načinu z uporabo elektronske pošte na elektronski naslov sodišča, po prvem odstavku 76. člena ZKP še vedno šteti kot vlogo v fizični obliki in ne kot vloge v elektronski obliki. Ta mora biti poslana le po informacijskem sistemu e-sodstvo, ki potrdi njen sprejem in ki mora zato vsebovati še vlagateljev elektronski podpis.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
poprava sodne odločbe - pritožbeni postopek - očitna pisna napaka - napaka v izreku drugostopenjske odločbe
Ker je pri izdaji sodbe in sklepa pritožbenega sodišča prišlo do očitne pisne napake, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP s popravnim sklepom popravilo očitno pisno napako.