Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja je mogoče izreči tudi imetniku tujega vozniškega dovoljenja ne glede na to, v kateri državi je vozniško dovoljenje izdano.
Za uporabo tega instituta mora biti podan le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (18 oziroma voznik začetnik 7).
Sklicevanje tožnikov na shranjevalno pogodbo (pa tudi na zloženo pogodbo z elementi podjemne in darilne pogodbe) ter tožencev na „ustni dogovor“, ne more biti ovira, da je sodišče prve stopnje, glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev, uporabilo drugo pravno podlago.
Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od strank je neko dejstvo navedla.
Najemna pogodba je nujno odplačna, najemnik mora za uporabo plačevati nadomestilo (najemnino).
Sklenjen je bil obligacijski dogovor o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja z nekaterimi elementi, ki so značilni za pogodbo o preužitku (pomoč in oskrba), tudi tak dogovor pa je, ob upoštevanju 241. člena v zvezi z 248. členom SPZ, s strani služnostnega upravičenca mogoče odpovedati z enostransko izjavo.
ZMZPP člen 109, 109/5. ZS člen 104, 106, 106/1, 106/1-2. ZPP člen 116.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - opravičen razlog - priporočena poštna pošiljka - dober strokovnjak - odsotnost odvetnika v pisarni - dolžna skrbnost
Navedbe o pooblaščenkini odsotnosti v tujini niso opravičljiv razlog, saj si mora odvetnik v primeru odsotnosti zagotoviti nadomeščanje ali kako drugače poskrbeti za to, da bodo neodložljiva opravila v odvetniški pisarni opravljena pravočasno.
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039632
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 115, 115/2, 281. DZ člen 98.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka - pravica stranke do izjave - sodelovanje stranke v postopku - zdravniško opravičilo - zdravstvene težave
Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041057
ZD člen 220, 223, 224. ZPP člen 206, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - matično področje - izpraznitev in izročitev nepremičnin - solastništvo nepremičnine - zapuščinski postopek - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - subjektivne meje pravnomočnosti - obnova zapuščinskega postopka - dedovanje izvenzakonskega partnerja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju).
Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD). Zato dejstvo, da je bila tožničina mati v zapuščinskem postopku proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom o nepristranosti sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Dejstvo, da je v okviru vodenega pravdnega postopka S.P.Ž., okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Mariboru, pristojnemu tožilstvu naznanila obravnavani kaznivi dejanji zoper obdolženega A.S., pri čemer je to storila v imenu Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti o teh dveh kaznivih dejanjih pristojno odločati v predmetnem kazenskem postopku zoper obdolženca, po presoji višjega sodišča utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih zavrnitev zahtevka iz naslova razlike v plači in iz naslova odškodnine zaradi mobinga ter diskriminacije obrazložilo tudi z dokaznimi zaključki, ki jim pritožba ne nasprotuje. Vseeno pa je sodišče ob tem v 4. točki obrazložitve sodbe (glede razlike v plači) in v 6. točki obrazložitve sodbe (glede odškodnine) natančno pojasnilo, zakaj je bistveni razlog za zavrnitev zahtevka že v pomanjkljivi trditveni podlagi. Posledica nesklepčne tožbe - ko v navedbah tožeče stranke ni zadostne podlage za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč zavrnitev tožbenega zahtevka. V zvezi s tem tožnica v pritožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni podala zadostnih trditev, pač pa tožnica vztraja, da je sodišče ni pozvalo na dopolnitev navedb po 285. členu ZPP.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040057
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 107, 107/3, 107/12. ZUP člen 80, 80/1, 80/7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - parkirišče - cestni promet - izvedba dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje policista
Obdolženec je vozil po mestni ulici, po parkirišču pred trgovskim centrom, nato pa je parkiral na peščenem parkirišču v neposredni bližini navedenega objekta, pri čemer je parkirišče očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim, razen lastniku. Glede na navedeno se torej v zvezi z vožnjo in preizkusom psihofizičnih sposobnosti obdolženca kot voznika uporabljajo določbe ZPrCP.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Zapisnik je pravilno sestavljen tudi, če ga kdo noče podpisati; v tem primeru je treba, preden je zapisnik sklenjen, to vpisati v zapisnik in navesti, zakaj ga ni hotel podpisati.
Obdolženčevi zagovorniki v postopku na prvi niti niso predlagali zaslišanja obdolženčevega očeta in tudi ne katerega od drugih obdolženčevih sorodnikov, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi bila izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnikovih sorodnikov (pritožba niti ne konkretizira, katerih pritožnikovih sorodnikov) nujna.
Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora dolžniku povrniti stroške (ugovora), razen, če je predlog za izvršbo upnik umaknil takoj, ko je dolžnik poplačal (upravičeno) izterjevano terjatev. V obravnavnem primeru je bil upnik tisti, ki je prvi umaknil predlog za izvršbo, kar je analogno umiku tožbenega zahtevka v pravdi, do tega pa ni prišlo iz razloga, ker bi dolžnik tik pred tem poplačal svoj dolg, temveč zato, ker je upnik ugotovil, da predloga za izvršbo ni vložil utemeljeno. Ni bil namreč dolžnik tisti, ki je svoje pravno sredstvo umaknil zaradi spoznanja, da le-to ni utemeljeno, da z njim nima možnosti za uspeh ipd., temveč ga je umaknil izključno zaradi upnikovega poprejšnjega umika predloga za izvršbo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039172
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 20a, 192a, 192a/4, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge - rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe - nadomestni zapor
Glede na veljavna določila ZP-1 lahko storilec zaprosi za opravljanje del v splošno korist v dveh fazah postopka: po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe (kot je naveden v posamični odločbi o prekršku) ter po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
poprava sodne odločbe - pritožbeni postopek - očitna pisna napaka - napaka v izreku drugostopenjske odločbe
Ker je pri izdaji sodbe in sklepa pritožbenega sodišča prišlo do očitne pisne napake, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP s popravnim sklepom popravilo očitno pisno napako.