CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00039302
ZPP člen 153, 153/3, 185, 185/1, 243, 252. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 147. ZZDej člen 45.
premoženjska škoda - izguba plače in nadomestila plače - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - katastrofalna škoda - opustitev izvedbe dokaza - izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu - dopolnitev izvedenskega mnenja - soočenje izvedencev - dokazno sredstvo - sprememba tožbe - odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost zdravstvene ustanove za delavca - odgovornost delodajalca za zdravnika - zdravniška napaka (medicinska napaka) - protipravno ravnanje zdravnika - pravila stroke - strokovni standardi - zdravstveni pregled - neskrben pregled - kolonoskopija - medicinski izvid - malomarno ravnanje zdravnika - malomarno zdravljenje - opustitev profesionalne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - obrnjeno dokazno breme - ekskulpacija odgovornosti - vzročna zveza
Pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in neprestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretne preiskave namreč izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacientka, kot laik, poteka preiskave kolonoskopije ni poznala, kaj šele, da bi ji bile znane vse podrobnosti in pravila stroke. Prav tako ni imela možnosti, da bi zbrala kakršnekoli druge dokaze. Zato je dovolj, da je v tožbi podala trditve, na podlagi katerih je sodišče lahko razbralo, da je preiskava kolonoskopije pri tožeči stranki odstopala od strokovnih smernic, ker je kolonoskopija, ki jo je opravila čez dve leti v drugi zdravstveni ustanovi, potekala popolnoma drugače.
Sodišče bi moralo dokazno oceniti vse izvedene dokaze, tako neposredne kot tudi posredne, saj je tudi na podlagi posrednih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva. Čeprav mogoče kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, pa se na podlagi tudi drugih izvedenih dokazov lahko ugotovi, da ti potrjujejo trditve stranke. Zato mora sodišče dosledno uporabiti določbo 8. člena ZPP.
plačilo odškodnine - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda zaradi izbrisa - odmera pavšalne odškodnine - odločba izdana v upravnem postopku - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - materialno procesno vodstvo - utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca - izvedenec medicinske stroke - manjkajoča trditvena podlaga - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - pravica do izvedbe dokaza - absolutnost pravice
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Ni naloga izvedenca, da nadomesti manjkajoče trditve, temveč, da jih strokovno oceni, zato je sodišče dokazni predlog pravilno zavrnilo. Pravica do izvedbe dokazov namreč ni absolutna, temveč je treba njihovo upravičenost presojati v vsakem primeru posebej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040164
KZ-1 člen 20, 20/2, 99, 99-11, 99/5, 228, 228/1, 228/2, 235, 235/1. ZKP člen 17, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 391, 392, 392/1. SPZ člen 207, 208, 209. ZGD-1 člen 54.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - neutemeljena pritožba - sostorilstvo - velika premoženjska škoda - nastanek škode - preslepitveni namen - preslepitev - spravljanje v zmoto - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - prikrivanje podatkov - specifikacije - odprte obveznosti - razlogi o odločilnih dejstvih - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - poslovodja direktor družbe - družbenik - finančno stanje - bančni kredit - ponarejeni računi - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - poslovne listine - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - objekt varstva - blanketna norma - dokazni predlog obrambe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv opis - nasprotje med izrekom in razlogi - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidna vzročna zveza med obdolžencu očitanim preslepitvenim ravnanjem in nastankom škode za oškodovano banko, zato zagovornik nima prav, ko v pritožbi zatrjuje nasprotno. Za nastanek velike premoženjske škode banki v obravnavanem primeru ni bilo odločilno, da v času storitve kaznivega dejanja ni prišlo do premika premoženja od banke do obdolženčeve družbe, kar v opisu kaznivega dejanja pogreša pritožnik, temveč je bilo odločilno, da banka ni mogla unovčiti zavarovanja kreditov v višini, ki jo je s podpisom specifikacij odprtih terjatev jamčil obdolženec. V opisu dejanja se ne zatrjuje, da je obdolženec preslepil oškodovano banko ob sklenitvi posla, torej ob podpisu kreditnih pogodb in pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, temveč se obdolžencu očita, da je to storil ob njihovem izvajanju s podpisom specifikacij odprtih terjatev, ki so prikazovale bistveno višji skupni znesek teh terjatev od resničnega. S tem je zavajal banko, da se lahko poplača iz terjatev danih v zavarovanje in ji prikril, da to ni mogoče, ker je skupni znesek odprtih terjatev bistveno nižji od s specifikacijami zatrjevanega zneska. V posledici takega njegovega ravnanja pa je banka utrpela v izreku prvostopne sodbe navedeno veliko premoženjsko škodo. Pri poskusu, da unovči v zavarovanje predložene terjatve je bila namreč neuspešna, ker so te že bile plačane obdolženčevi družbi, za kar je obdolženec vedel. Opis kaznivega dejanja torej vsebuje jasno in določno navedbo obdolženčevega izvršitvenega dejanja, kakor tudi posledičen nastanek velike premoženjske škode banki.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040057
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 107, 107/3, 107/12. ZUP člen 80, 80/1, 80/7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - parkirišče - cestni promet - izvedba dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje policista
Obdolženec je vozil po mestni ulici, po parkirišču pred trgovskim centrom, nato pa je parkiral na peščenem parkirišču v neposredni bližini navedenega objekta, pri čemer je parkirišče očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim, razen lastniku. Glede na navedeno se torej v zvezi z vožnjo in preizkusom psihofizičnih sposobnosti obdolženca kot voznika uporabljajo določbe ZPrCP.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Zapisnik je pravilno sestavljen tudi, če ga kdo noče podpisati; v tem primeru je treba, preden je zapisnik sklenjen, to vpisati v zapisnik in navesti, zakaj ga ni hotel podpisati.
Obdolženčevi zagovorniki v postopku na prvi niti niso predlagali zaslišanja obdolženčevega očeta in tudi ne katerega od drugih obdolženčevih sorodnikov, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi bila izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnikovih sorodnikov (pritožba niti ne konkretizira, katerih pritožnikovih sorodnikov) nujna.
KZ-1 člen 141, 141/1. ZKP člen 285c, 344, 344/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - priznanje krivde - sprememba in razširitev obtožbe - predobravnavni narok - zakonitost in pravilnost sodbe - zloraba pravice - presenečenje za stranke - pravica do obrambe
Povzeto procesno dogajanje na naroku kaže, da sprememba obtožbe ni bila posledica spoznanja oziroma ocene državne tožilke o spremenjenem dejanskem stanju po izvedbi dokazov med dokaznim postopkom, temveč je šlo za spremembo obtožbe na predobravnavnem naroku, ko se torej dokazni postopek še sploh ni začel. Zagovornik ima prav, da je bila ta sprememba obtožbe v nasprotju s citirano določbo 344. člena ZKP, vendar ta kršitev po presoji višjega sodišča ni pomenila zlorabe pravice državne tožilke na način, ki bi posledično pomenil pritožbeno zatrjevano kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter številnih ustavnih pravic obdolženca, oziroma ne gre za kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V luči povzetih stališč Ustavnega sodišča, obravnavane spremembe obtožbe na predobravnavnem naroku ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravice državne tožilke, saj je obtožbo spremenila oziroma dopolnila zaradi vloženega ugovora obrambe, in je torej sprememba obtožbe posledica predhodnega procesnega ravnanja zagovornika. Zato obdolženec primarno ni mogel biti postavljen v položaj presenečenja, hkrati pa zaradi spremembe obtožbe tudi ni bil prevaran glede priprave in predstavitve svoje obrambe.
Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039632
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 115, 115/2, 281. DZ člen 98.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka - pravica stranke do izjave - sodelovanje stranke v postopku - zdravniško opravičilo - zdravstvene težave
Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
KZ-1-UPB2 člen 46, 46/1, 47, 47/3, 48.a, 49.. KZ-1G člen 308, 308/1, 308/3.
odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi migracijami oz. nekontroliranimi prehajanji državnih meja, pomenijo ogrozitveni faktor za pravni red države in s tem tudi za varnost ljudi. Obtoženec, ki je tujec, je teritorij Republike Slovenije izkoristil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja zgolj z namenom hitrega in lahkega zaslužka ter kljub zavedanju možnosti prenosa in razširitve virusa COVID-19, kar kaže na njegove osebne okoliščine, ki predstavljajo resno grožnjo za javni red in mir Republike Slovenije. Glede na navedeno so podani vsi pogoji za izrek stranske kazni, izgona tujca iz države.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja je mogoče izreči tudi imetniku tujega vozniškega dovoljenja ne glede na to, v kateri državi je vozniško dovoljenje izdano.
Za uporabo tega instituta mora biti podan le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (18 oziroma voznik začetnik 7).
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
Sklicevanje tožnikov na shranjevalno pogodbo (pa tudi na zloženo pogodbo z elementi podjemne in darilne pogodbe) ter tožencev na „ustni dogovor“, ne more biti ovira, da je sodišče prve stopnje, glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev, uporabilo drugo pravno podlago.
Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od strank je neko dejstvo navedla.
Najemna pogodba je nujno odplačna, najemnik mora za uporabo plačevati nadomestilo (najemnino).
Sklenjen je bil obligacijski dogovor o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja z nekaterimi elementi, ki so značilni za pogodbo o preužitku (pomoč in oskrba), tudi tak dogovor pa je, ob upoštevanju 241. člena v zvezi z 248. členom SPZ, s strani služnostnega upravičenca mogoče odpovedati z enostransko izjavo.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora dolžniku povrniti stroške (ugovora), razen, če je predlog za izvršbo upnik umaknil takoj, ko je dolžnik poplačal (upravičeno) izterjevano terjatev. V obravnavnem primeru je bil upnik tisti, ki je prvi umaknil predlog za izvršbo, kar je analogno umiku tožbenega zahtevka v pravdi, do tega pa ni prišlo iz razloga, ker bi dolžnik tik pred tem poplačal svoj dolg, temveč zato, ker je upnik ugotovil, da predloga za izvršbo ni vložil utemeljeno. Ni bil namreč dolžnik tisti, ki je svoje pravno sredstvo umaknil zaradi spoznanja, da le-to ni utemeljeno, da z njim nima možnosti za uspeh ipd., temveč ga je umaknil izključno zaradi upnikovega poprejšnjega umika predloga za izvršbo.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
Po opisih dejanj v izreku sodbe je obdolženi v obdobju od 26. 7. 2019 do 22. 11. 2019 storil osem istovrstnih kaznivih dejanj na skoraj identični način zoper gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prodajo naftnih derivatov oziroma pogonskih goriv. Vrednost ukradenih stvari je bila v vseh primerih majhna, obdolženemu pa je po opisih šlo za to, da bi si prilastil stvari v takšni vrednosti. Navedene dejanske okoliščine so bile po ugotovitvah sodišča prve stopnje v dokaznem postopku potrjene oziroma obdolžencu dokazane in jih je bilo le še primerjati z okoliščinami iz prvega odstavka 54. člena KZ-1, ki opredeljujejo nadaljevano kaznivo dejanje pri katerem se po drugem odstavku tega člena ne uporabljajo določbe o steku iz 53. člena KZ-1, temveč se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj izreče ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujšo kaznivo dejanje.