pregon po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje grožnje - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik pri svojih navedbah povsem spregleda določbo 15.a člena KZ-1, od koder izhaja, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe Kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca vselej preganja po uradni dolžnosti.
skenirana vloga v elektronski obliki - nepopolna vloga - podpis vložnika
Čeprav se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnikova vloga ni bila lastnoročno in ne elektronsko podpisana, je bilo treba pritrditi pritožniku po opisanem nastanku in pošiljanju vloge sodišču, ki jo je kljub sodobnemu načinu z uporabo elektronske pošte na elektronski naslov sodišča, po prvem odstavku 76. člena ZKP še vedno šteti kot vlogo v fizični obliki in ne kot vloge v elektronski obliki. Ta mora biti poslana le po informacijskem sistemu e-sodstvo, ki potrdi njen sprejem in ki mora zato vsebovati še vlagateljev elektronski podpis.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040164
KZ-1 člen 20, 20/2, 99, 99-11, 99/5, 228, 228/1, 228/2, 235, 235/1. ZKP člen 17, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 391, 392, 392/1. SPZ člen 207, 208, 209. ZGD-1 člen 54.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - neutemeljena pritožba - sostorilstvo - velika premoženjska škoda - nastanek škode - preslepitveni namen - preslepitev - spravljanje v zmoto - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - prikrivanje podatkov - specifikacije - odprte obveznosti - razlogi o odločilnih dejstvih - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - poslovodja direktor družbe - družbenik - finančno stanje - bančni kredit - ponarejeni računi - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - poslovne listine - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - objekt varstva - blanketna norma - dokazni predlog obrambe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv opis - nasprotje med izrekom in razlogi - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidna vzročna zveza med obdolžencu očitanim preslepitvenim ravnanjem in nastankom škode za oškodovano banko, zato zagovornik nima prav, ko v pritožbi zatrjuje nasprotno. Za nastanek velike premoženjske škode banki v obravnavanem primeru ni bilo odločilno, da v času storitve kaznivega dejanja ni prišlo do premika premoženja od banke do obdolženčeve družbe, kar v opisu kaznivega dejanja pogreša pritožnik, temveč je bilo odločilno, da banka ni mogla unovčiti zavarovanja kreditov v višini, ki jo je s podpisom specifikacij odprtih terjatev jamčil obdolženec. V opisu dejanja se ne zatrjuje, da je obdolženec preslepil oškodovano banko ob sklenitvi posla, torej ob podpisu kreditnih pogodb in pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, temveč se obdolžencu očita, da je to storil ob njihovem izvajanju s podpisom specifikacij odprtih terjatev, ki so prikazovale bistveno višji skupni znesek teh terjatev od resničnega. S tem je zavajal banko, da se lahko poplača iz terjatev danih v zavarovanje in ji prikril, da to ni mogoče, ker je skupni znesek odprtih terjatev bistveno nižji od s specifikacijami zatrjevanega zneska. V posledici takega njegovega ravnanja pa je banka utrpela v izreku prvostopne sodbe navedeno veliko premoženjsko škodo. Pri poskusu, da unovči v zavarovanje predložene terjatve je bila namreč neuspešna, ker so te že bile plačane obdolženčevi družbi, za kar je obdolženec vedel. Opis kaznivega dejanja torej vsebuje jasno in določno navedbo obdolženčevega izvršitvenega dejanja, kakor tudi posledičen nastanek velike premoženjske škode banki.
izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena ZPP, ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).
Prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.
plačilo odškodnine - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda zaradi izbrisa - odmera pavšalne odškodnine - odločba izdana v upravnem postopku - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - materialno procesno vodstvo - utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca - izvedenec medicinske stroke - manjkajoča trditvena podlaga - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - pravica do izvedbe dokaza - absolutnost pravice
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Ni naloga izvedenca, da nadomesti manjkajoče trditve, temveč, da jih strokovno oceni, zato je sodišče dokazni predlog pravilno zavrnilo. Pravica do izvedbe dokazov namreč ni absolutna, temveč je treba njihovo upravičenost presojati v vsakem primeru posebej.
OZ člen 3, 5, 11, 190. ZPP člen 8, 73, 73/5, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - neupravičena obogatitev - dokazna ocena - dokazno breme - občasna pomoč - pomen nudenja pomoči bližnjemu - medsebojna sosedska pomoč - obljuba sklenitve pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - načelo vestnosti in poštenja - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - privolitev v lastno prikrajšanje - izločitev sodnika - razlogi za izločitev - nepristranskost sodnika - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - enakopravno obravnavanje pravdnih strank - kontradiktoren postopek
Tožnik bi moral očitek o nacionalističnem sojenju podkrepiti s trdnimi dokazi, ali pa vsaj z logično sklenjenim krogom indicev, saj je sicer ta očitek sam po sebi, zgolj po nekakšni etimologiji priimkov, najmanj nesklepčen in nekorekten. Že na ravni trditev ni niti verjetno, da bi bil sodnik z domnevno neslovenskim priimkom pristranski, niti da bi s tem pri povprečno razumnem človeku zbudil dvom v svojo nepristranskost, če ima tudi ena od strank v sporu neslovenski priimek.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo pomoč toženki ocenilo kot normalno, običajno medčloveško, medsosedsko pomoč bližnjega. Te občasne pomoči tožnik toženki seveda ni bil dolžan nuditi, če pa jo je, je bilo to prostovoljno (torej s privolitvijo v lastno "prikrajšanje"). Njegovo pričakovanje, da bo za to poplačan s stanovanjem, je bilo brez podlage.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljeni sum - sklep o preiskavi
Zahtevani dokazni standard je bil nazadnje dognan s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave z dne 1. 9. 2020, opr. št. II Kpr 44386/2020. Po ustaljeni sodni praksi lahko v primeru, če se pripor podaljša po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, sodišče v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo.
sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih zavrnitev zahtevka iz naslova razlike v plači in iz naslova odškodnine zaradi mobinga ter diskriminacije obrazložilo tudi z dokaznimi zaključki, ki jim pritožba ne nasprotuje. Vseeno pa je sodišče ob tem v 4. točki obrazložitve sodbe (glede razlike v plači) in v 6. točki obrazložitve sodbe (glede odškodnine) natančno pojasnilo, zakaj je bistveni razlog za zavrnitev zahtevka že v pomanjkljivi trditveni podlagi. Posledica nesklepčne tožbe - ko v navedbah tožeče stranke ni zadostne podlage za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč zavrnitev tožbenega zahtevka. V zvezi s tem tožnica v pritožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni podala zadostnih trditev, pač pa tožnica vztraja, da je sodišče ni pozvalo na dopolnitev navedb po 285. členu ZPP.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom o nepristranosti sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Dejstvo, da je v okviru vodenega pravdnega postopka S.P.Ž., okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Mariboru, pristojnemu tožilstvu naznanila obravnavani kaznivi dejanji zoper obdolženega A.S., pri čemer je to storila v imenu Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti o teh dveh kaznivih dejanjih pristojno odločati v predmetnem kazenskem postopku zoper obdolženca, po presoji višjega sodišča utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
KZ-1 člen 141, 141/1. ZKP člen 285c, 344, 344/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - priznanje krivde - sprememba in razširitev obtožbe - predobravnavni narok - zakonitost in pravilnost sodbe - zloraba pravice - presenečenje za stranke - pravica do obrambe
Povzeto procesno dogajanje na naroku kaže, da sprememba obtožbe ni bila posledica spoznanja oziroma ocene državne tožilke o spremenjenem dejanskem stanju po izvedbi dokazov med dokaznim postopkom, temveč je šlo za spremembo obtožbe na predobravnavnem naroku, ko se torej dokazni postopek še sploh ni začel. Zagovornik ima prav, da je bila ta sprememba obtožbe v nasprotju s citirano določbo 344. člena ZKP, vendar ta kršitev po presoji višjega sodišča ni pomenila zlorabe pravice državne tožilke na način, ki bi posledično pomenil pritožbeno zatrjevano kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter številnih ustavnih pravic obdolženca, oziroma ne gre za kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V luči povzetih stališč Ustavnega sodišča, obravnavane spremembe obtožbe na predobravnavnem naroku ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravice državne tožilke, saj je obtožbo spremenila oziroma dopolnila zaradi vloženega ugovora obrambe, in je torej sprememba obtožbe posledica predhodnega procesnega ravnanja zagovornika. Zato obdolženec primarno ni mogel biti postavljen v položaj presenečenja, hkrati pa zaradi spremembe obtožbe tudi ni bil prevaran glede priprave in predstavitve svoje obrambe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039172
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 20a, 192a, 192a/4, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge - rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe - nadomestni zapor
Glede na veljavna določila ZP-1 lahko storilec zaprosi za opravljanje del v splošno korist v dveh fazah postopka: po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe (kot je naveden v posamični odločbi o prekršku) ter po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041057
ZD člen 220, 223, 224. ZPP člen 206, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - matično področje - izpraznitev in izročitev nepremičnin - solastništvo nepremičnine - zapuščinski postopek - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - subjektivne meje pravnomočnosti - obnova zapuščinskega postopka - dedovanje izvenzakonskega partnerja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju).
Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD). Zato dejstvo, da je bila tožničina mati v zapuščinskem postopku proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari.
Iz dokazil predloženih pritožbi izhaja dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu ob dejstvu, da je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo dokončno odločeno. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog in je preuranjena ugotovitev, da je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.