Po opisih dejanj v izreku sodbe je obdolženi v obdobju od 26. 7. 2019 do 22. 11. 2019 storil osem istovrstnih kaznivih dejanj na skoraj identični način zoper gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prodajo naftnih derivatov oziroma pogonskih goriv. Vrednost ukradenih stvari je bila v vseh primerih majhna, obdolženemu pa je po opisih šlo za to, da bi si prilastil stvari v takšni vrednosti. Navedene dejanske okoliščine so bile po ugotovitvah sodišča prve stopnje v dokaznem postopku potrjene oziroma obdolžencu dokazane in jih je bilo le še primerjati z okoliščinami iz prvega odstavka 54. člena KZ-1, ki opredeljujejo nadaljevano kaznivo dejanje pri katerem se po drugem odstavku tega člena ne uporabljajo določbe o steku iz 53. člena KZ-1, temveč se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj izreče ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujšo kaznivo dejanje.
Iz dokazil predloženih pritožbi izhaja dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu ob dejstvu, da je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo dokončno odločeno. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog in je preuranjena ugotovitev, da je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.
Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.
ZN člen 69, 102. OZ člen 2, 3, 86, 86/1. ZPP člen 224, 224/1. URS člen 2.
premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - sporazum o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost sporazuma - namen ničnosti - notar - pomočnik - ustni dogovor - indično sklepanje
Ničnost je namenjena varovanju načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljnih načel obligacijskega prava.
Vse do dokončnega plačila upnikove terjatve je izvršitelj, ki je postavljen z odločbo sodišča, dolžan opravljati izvršilna dejanja, med katera sodi tudi prodaja že zarubljenih dolžničinih premičnih. Morebitno dogovarjanje z izvršiteljem o preklicu razpisane javne dražbe brez vednosti upnika ob pogoju, da bi dolžnica le delno poravnala upnikovo terjatev, ne odvezuje izvršitelja, da razpisanega izvršilnega dejanja ne bi opravil.
Izvršitelj je s svojim poročilom izkazal opravo izvršilnega dejanja, medtem ko dolžnica s pritožbenimi navedbami in dokazi ni izkazala, da izvršilno dejanje ni bilo opravljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041057
ZD člen 220, 223, 224. ZPP člen 206, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - matično področje - izpraznitev in izročitev nepremičnin - solastništvo nepremičnine - zapuščinski postopek - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - subjektivne meje pravnomočnosti - obnova zapuščinskega postopka - dedovanje izvenzakonskega partnerja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju).
Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD). Zato dejstvo, da je bila tožničina mati v zapuščinskem postopku proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
KZ-1-UPB2 člen 46, 46/1, 47, 47/3, 48.a, 49.. KZ-1G člen 308, 308/1, 308/3.
odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi migracijami oz. nekontroliranimi prehajanji državnih meja, pomenijo ogrozitveni faktor za pravni red države in s tem tudi za varnost ljudi. Obtoženec, ki je tujec, je teritorij Republike Slovenije izkoristil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja zgolj z namenom hitrega in lahkega zaslužka ter kljub zavedanju možnosti prenosa in razširitve virusa COVID-19, kar kaže na njegove osebne okoliščine, ki predstavljajo resno grožnjo za javni red in mir Republike Slovenije. Glede na navedeno so podani vsi pogoji za izrek stranske kazni, izgona tujca iz države.
plačilo odškodnine - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda zaradi izbrisa - odmera pavšalne odškodnine - odločba izdana v upravnem postopku - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - materialno procesno vodstvo - utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca - izvedenec medicinske stroke - manjkajoča trditvena podlaga - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - pravica do izvedbe dokaza - absolutnost pravice
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Ni naloga izvedenca, da nadomesti manjkajoče trditve, temveč, da jih strokovno oceni, zato je sodišče dokazni predlog pravilno zavrnilo. Pravica do izvedbe dokazov namreč ni absolutna, temveč je treba njihovo upravičenost presojati v vsakem primeru posebej.
sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih zavrnitev zahtevka iz naslova razlike v plači in iz naslova odškodnine zaradi mobinga ter diskriminacije obrazložilo tudi z dokaznimi zaključki, ki jim pritožba ne nasprotuje. Vseeno pa je sodišče ob tem v 4. točki obrazložitve sodbe (glede razlike v plači) in v 6. točki obrazložitve sodbe (glede odškodnine) natančno pojasnilo, zakaj je bistveni razlog za zavrnitev zahtevka že v pomanjkljivi trditveni podlagi. Posledica nesklepčne tožbe - ko v navedbah tožeče stranke ni zadostne podlage za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč zavrnitev tožbenega zahtevka. V zvezi s tem tožnica v pritožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni podala zadostnih trditev, pač pa tožnica vztraja, da je sodišče ni pozvalo na dopolnitev navedb po 285. členu ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040164
KZ-1 člen 20, 20/2, 99, 99-11, 99/5, 228, 228/1, 228/2, 235, 235/1. ZKP člen 17, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 391, 392, 392/1. SPZ člen 207, 208, 209. ZGD-1 člen 54.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - neutemeljena pritožba - sostorilstvo - velika premoženjska škoda - nastanek škode - preslepitveni namen - preslepitev - spravljanje v zmoto - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - prikrivanje podatkov - specifikacije - odprte obveznosti - razlogi o odločilnih dejstvih - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - poslovodja direktor družbe - družbenik - finančno stanje - bančni kredit - ponarejeni računi - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - poslovne listine - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - objekt varstva - blanketna norma - dokazni predlog obrambe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv opis - nasprotje med izrekom in razlogi - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidna vzročna zveza med obdolžencu očitanim preslepitvenim ravnanjem in nastankom škode za oškodovano banko, zato zagovornik nima prav, ko v pritožbi zatrjuje nasprotno. Za nastanek velike premoženjske škode banki v obravnavanem primeru ni bilo odločilno, da v času storitve kaznivega dejanja ni prišlo do premika premoženja od banke do obdolženčeve družbe, kar v opisu kaznivega dejanja pogreša pritožnik, temveč je bilo odločilno, da banka ni mogla unovčiti zavarovanja kreditov v višini, ki jo je s podpisom specifikacij odprtih terjatev jamčil obdolženec. V opisu dejanja se ne zatrjuje, da je obdolženec preslepil oškodovano banko ob sklenitvi posla, torej ob podpisu kreditnih pogodb in pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, temveč se obdolžencu očita, da je to storil ob njihovem izvajanju s podpisom specifikacij odprtih terjatev, ki so prikazovale bistveno višji skupni znesek teh terjatev od resničnega. S tem je zavajal banko, da se lahko poplača iz terjatev danih v zavarovanje in ji prikril, da to ni mogoče, ker je skupni znesek odprtih terjatev bistveno nižji od s specifikacijami zatrjevanega zneska. V posledici takega njegovega ravnanja pa je banka utrpela v izreku prvostopne sodbe navedeno veliko premoženjsko škodo. Pri poskusu, da unovči v zavarovanje predložene terjatve je bila namreč neuspešna, ker so te že bile plačane obdolženčevi družbi, za kar je obdolženec vedel. Opis kaznivega dejanja torej vsebuje jasno in določno navedbo obdolženčevega izvršitvenega dejanja, kakor tudi posledičen nastanek velike premoženjske škode banki.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
KZ-1 člen 141, 141/1. ZKP člen 285c, 344, 344/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - priznanje krivde - sprememba in razširitev obtožbe - predobravnavni narok - zakonitost in pravilnost sodbe - zloraba pravice - presenečenje za stranke - pravica do obrambe
Povzeto procesno dogajanje na naroku kaže, da sprememba obtožbe ni bila posledica spoznanja oziroma ocene državne tožilke o spremenjenem dejanskem stanju po izvedbi dokazov med dokaznim postopkom, temveč je šlo za spremembo obtožbe na predobravnavnem naroku, ko se torej dokazni postopek še sploh ni začel. Zagovornik ima prav, da je bila ta sprememba obtožbe v nasprotju s citirano določbo 344. člena ZKP, vendar ta kršitev po presoji višjega sodišča ni pomenila zlorabe pravice državne tožilke na način, ki bi posledično pomenil pritožbeno zatrjevano kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter številnih ustavnih pravic obdolženca, oziroma ne gre za kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V luči povzetih stališč Ustavnega sodišča, obravnavane spremembe obtožbe na predobravnavnem naroku ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravice državne tožilke, saj je obtožbo spremenila oziroma dopolnila zaradi vloženega ugovora obrambe, in je torej sprememba obtožbe posledica predhodnega procesnega ravnanja zagovornika. Zato obdolženec primarno ni mogel biti postavljen v položaj presenečenja, hkrati pa zaradi spremembe obtožbe tudi ni bil prevaran glede priprave in predstavitve svoje obrambe.
izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena ZPP, ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).
Prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.