Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.
izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena ZPP, ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).
Prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
KZ-1 člen 141, 141/1. ZKP člen 285c, 344, 344/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - priznanje krivde - sprememba in razširitev obtožbe - predobravnavni narok - zakonitost in pravilnost sodbe - zloraba pravice - presenečenje za stranke - pravica do obrambe
Povzeto procesno dogajanje na naroku kaže, da sprememba obtožbe ni bila posledica spoznanja oziroma ocene državne tožilke o spremenjenem dejanskem stanju po izvedbi dokazov med dokaznim postopkom, temveč je šlo za spremembo obtožbe na predobravnavnem naroku, ko se torej dokazni postopek še sploh ni začel. Zagovornik ima prav, da je bila ta sprememba obtožbe v nasprotju s citirano določbo 344. člena ZKP, vendar ta kršitev po presoji višjega sodišča ni pomenila zlorabe pravice državne tožilke na način, ki bi posledično pomenil pritožbeno zatrjevano kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter številnih ustavnih pravic obdolženca, oziroma ne gre za kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V luči povzetih stališč Ustavnega sodišča, obravnavane spremembe obtožbe na predobravnavnem naroku ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravice državne tožilke, saj je obtožbo spremenila oziroma dopolnila zaradi vloženega ugovora obrambe, in je torej sprememba obtožbe posledica predhodnega procesnega ravnanja zagovornika. Zato obdolženec primarno ni mogel biti postavljen v položaj presenečenja, hkrati pa zaradi spremembe obtožbe tudi ni bil prevaran glede priprave in predstavitve svoje obrambe.
OZ člen 3, 5, 11, 190. ZPP člen 8, 73, 73/5, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - neupravičena obogatitev - dokazna ocena - dokazno breme - občasna pomoč - pomen nudenja pomoči bližnjemu - medsebojna sosedska pomoč - obljuba sklenitve pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - načelo vestnosti in poštenja - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - privolitev v lastno prikrajšanje - izločitev sodnika - razlogi za izločitev - nepristranskost sodnika - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - enakopravno obravnavanje pravdnih strank - kontradiktoren postopek
Tožnik bi moral očitek o nacionalističnem sojenju podkrepiti s trdnimi dokazi, ali pa vsaj z logično sklenjenim krogom indicev, saj je sicer ta očitek sam po sebi, zgolj po nekakšni etimologiji priimkov, najmanj nesklepčen in nekorekten. Že na ravni trditev ni niti verjetno, da bi bil sodnik z domnevno neslovenskim priimkom pristranski, niti da bi s tem pri povprečno razumnem človeku zbudil dvom v svojo nepristranskost, če ima tudi ena od strank v sporu neslovenski priimek.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo pomoč toženki ocenilo kot normalno, običajno medčloveško, medsosedsko pomoč bližnjega. Te občasne pomoči tožnik toženki seveda ni bil dolžan nuditi, če pa jo je, je bilo to prostovoljno (torej s privolitvijo v lastno "prikrajšanje"). Njegovo pričakovanje, da bo za to poplačan s stanovanjem, je bilo brez podlage.
Sodišče bi moralo dokazno oceniti vse izvedene dokaze, tako neposredne kot tudi posredne, saj je tudi na podlagi posrednih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva. Čeprav mogoče kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, pa se na podlagi tudi drugih izvedenih dokazov lahko ugotovi, da ti potrjujejo trditve stranke. Zato mora sodišče dosledno uporabiti določbo 8. člena ZPP.
plačilo odškodnine - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda zaradi izbrisa - odmera pavšalne odškodnine - odločba izdana v upravnem postopku - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - materialno procesno vodstvo - utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca - izvedenec medicinske stroke - manjkajoča trditvena podlaga - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - pravica do izvedbe dokaza - absolutnost pravice
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Ni naloga izvedenca, da nadomesti manjkajoče trditve, temveč, da jih strokovno oceni, zato je sodišče dokazni predlog pravilno zavrnilo. Pravica do izvedbe dokazov namreč ni absolutna, temveč je treba njihovo upravičenost presojati v vsakem primeru posebej.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja je mogoče izreči tudi imetniku tujega vozniškega dovoljenja ne glede na to, v kateri državi je vozniško dovoljenje izdano.
Za uporabo tega instituta mora biti podan le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (18 oziroma voznik začetnik 7).
KZ-1-UPB2 člen 46, 46/1, 47, 47/3, 48.a, 49.. KZ-1G člen 308, 308/1, 308/3.
odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi migracijami oz. nekontroliranimi prehajanji državnih meja, pomenijo ogrozitveni faktor za pravni red države in s tem tudi za varnost ljudi. Obtoženec, ki je tujec, je teritorij Republike Slovenije izkoristil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja zgolj z namenom hitrega in lahkega zaslužka ter kljub zavedanju možnosti prenosa in razširitve virusa COVID-19, kar kaže na njegove osebne okoliščine, ki predstavljajo resno grožnjo za javni red in mir Republike Slovenije. Glede na navedeno so podani vsi pogoji za izrek stranske kazni, izgona tujca iz države.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040189
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Tožnik je bil na misiji voznik specialist vojaških vozil, zato je tudi na dneve, ko naj bi imel tedenski počitek opravljal pregled vozil, njihovo vzdrževanje, tankanje, čiščenje in servisiranje. Vseh vozil je bilo osem, pomagal pa je tudi ostalim voznikom. Sam je bil zadolžen sicer za eno terensko in eno bojno vozilo. Preglede vozil je bilo potrebno opravljati dnevno, saj bi druge pripadnike zaradi uporabe neoperativnega vozila lahko spravil v nevarnost, vozila so morala biti pripravljena ves čas za primer takojšnje uporabe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi narave svojega dela na misiji ni mogel koristiti niti enega dneva tedenskega počitka, zato tudi konkretizacija tožnikovega dela na posamezni dan ni potrebna.
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
ZS člen 83, 83/2-1, 83a, 83a/1. ZKP člen 361, 361/5, 361/6, 361/7.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zamuda roka za pritožbo - zavrženje pritožbe - nujne zadeve - odvzem prostosti - pripor - podaljšanje pripora - predčasni nastop kazni - pravnomočno končan kazenski postopek - obvezna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti - ignorantia iuris nocet
Čeprav je priprti obtoženec pred pravnomočnostjo sodbe oddan v zavod za prestajanje kazni zapora, takšen status obtoženca ne pomeni, da je zato zadeva, ki je ni mogoče umestiti kot nujno iz prvega odstavka 83.a člena ZS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038767
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 370, 370/2, 383, 386.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - intenziteta in trajanje strahu - spravljanje v podrejen položaj - sporazum o priznanju krivde
Intenziteta obdolženčevega nasilnega ravnanja, z neposrednim vplivom na opisano reagiranje oškodovanke, po presoji višjega sodišča kaže na položaj oškodovanke, ki je grobo posegel v njeno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost in pri njej neizbežno povzročil občutke nemoči, strahu ter ogroženosti, čeprav je šlo za enkratni dogodek. Nastanek prepovedane posledice je torej v opisu dejanja jasno razviden, zato uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana. Obdolženec namreč ob priznanju krivde ni navajal nobenih okoliščin, da bi lahko sodnica kakorkoli podvomila v njegovo priznanje krivde, oziroma sklepala, da je bilo kaznivo dejanje storjeno drugače, kot je opisano v obtožbi. Zato so pritožbene trditve obdolženca, da je tako ravnal v skrajni sili, saj bi drugače oškodovanka lahko poškodovala sebe ali njega, pritožbena novota, ki nima podlage v izjavah obdolženca na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče njegovo priznanje krivde sprejelo.
OZ člen 86, 119, 569, 577. ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 42, 43, 43/1, 43/1-6. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - notarski zapis - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - prejem posojila - dejansko stanje - dokazovanje - dokazna ocena - notar - notarski kandidat
Dokazno breme o neresničnosti listin nosita tožnika. Da celotnega v notarskem zapisu navedenega zneska nista prejela, ampak le manjši del, tožnika v postopku nista dokazala. S tem tudi nista dokazala objektivnega elementa oderuštva, na katerega se tudi v pritožbi sklicujeta.