CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00039302
ZPP člen 153, 153/3, 185, 185/1, 243, 252. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 147. ZZDej člen 45.
premoženjska škoda - izguba plače in nadomestila plače - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - katastrofalna škoda - opustitev izvedbe dokaza - izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu - dopolnitev izvedenskega mnenja - soočenje izvedencev - dokazno sredstvo - sprememba tožbe - odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost zdravstvene ustanove za delavca - odgovornost delodajalca za zdravnika - zdravniška napaka (medicinska napaka) - protipravno ravnanje zdravnika - pravila stroke - strokovni standardi - zdravstveni pregled - neskrben pregled - kolonoskopija - medicinski izvid - malomarno ravnanje zdravnika - malomarno zdravljenje - opustitev profesionalne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - obrnjeno dokazno breme - ekskulpacija odgovornosti - vzročna zveza
Pri presoji pravil o trditvenem in dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in neprestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretne preiskave namreč izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacientka, kot laik, poteka preiskave kolonoskopije ni poznala, kaj šele, da bi ji bile znane vse podrobnosti in pravila stroke. Prav tako ni imela možnosti, da bi zbrala kakršnekoli druge dokaze. Zato je dovolj, da je v tožbi podala trditve, na podlagi katerih je sodišče lahko razbralo, da je preiskava kolonoskopije pri tožeči stranki odstopala od strokovnih smernic, ker je kolonoskopija, ki jo je opravila čez dve leti v drugi zdravstveni ustanovi, potekala popolnoma drugače.
OZ člen 3, 5, 11, 190. ZPP člen 8, 73, 73/5, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - neupravičena obogatitev - dokazna ocena - dokazno breme - občasna pomoč - pomen nudenja pomoči bližnjemu - medsebojna sosedska pomoč - obljuba sklenitve pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - načelo vestnosti in poštenja - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - privolitev v lastno prikrajšanje - izločitev sodnika - razlogi za izločitev - nepristranskost sodnika - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - enakopravno obravnavanje pravdnih strank - kontradiktoren postopek
Tožnik bi moral očitek o nacionalističnem sojenju podkrepiti s trdnimi dokazi, ali pa vsaj z logično sklenjenim krogom indicev, saj je sicer ta očitek sam po sebi, zgolj po nekakšni etimologiji priimkov, najmanj nesklepčen in nekorekten. Že na ravni trditev ni niti verjetno, da bi bil sodnik z domnevno neslovenskim priimkom pristranski, niti da bi s tem pri povprečno razumnem človeku zbudil dvom v svojo nepristranskost, če ima tudi ena od strank v sporu neslovenski priimek.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo pomoč toženki ocenilo kot normalno, običajno medčloveško, medsosedsko pomoč bližnjega. Te občasne pomoči tožnik toženki seveda ni bil dolžan nuditi, če pa jo je, je bilo to prostovoljno (torej s privolitvijo v lastno "prikrajšanje"). Njegovo pričakovanje, da bo za to poplačan s stanovanjem, je bilo brez podlage.
plačilo odškodnine - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda zaradi izbrisa - odmera pavšalne odškodnine - odločba izdana v upravnem postopku - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - materialno procesno vodstvo - utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca - izvedenec medicinske stroke - manjkajoča trditvena podlaga - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - pravica do izvedbe dokaza - absolutnost pravice
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Ni naloga izvedenca, da nadomesti manjkajoče trditve, temveč, da jih strokovno oceni, zato je sodišče dokazni predlog pravilno zavrnilo. Pravica do izvedbe dokazov namreč ni absolutna, temveč je treba njihovo upravičenost presojati v vsakem primeru posebej.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
ZMZPP člen 109, 109/5. ZS člen 104, 106, 106/1, 106/1-2. ZPP člen 116.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - opravičen razlog - priporočena poštna pošiljka - dober strokovnjak - odsotnost odvetnika v pisarni - dolžna skrbnost
Navedbe o pooblaščenkini odsotnosti v tujini niso opravičljiv razlog, saj si mora odvetnik v primeru odsotnosti zagotoviti nadomeščanje ali kako drugače poskrbeti za to, da bodo neodložljiva opravila v odvetniški pisarni opravljena pravočasno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040164
KZ-1 člen 20, 20/2, 99, 99-11, 99/5, 228, 228/1, 228/2, 235, 235/1. ZKP člen 17, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 391, 392, 392/1. SPZ člen 207, 208, 209. ZGD-1 člen 54.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - neutemeljena pritožba - sostorilstvo - velika premoženjska škoda - nastanek škode - preslepitveni namen - preslepitev - spravljanje v zmoto - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - prikrivanje podatkov - specifikacije - odprte obveznosti - razlogi o odločilnih dejstvih - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - poslovodja direktor družbe - družbenik - finančno stanje - bančni kredit - ponarejeni računi - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - poslovne listine - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - objekt varstva - blanketna norma - dokazni predlog obrambe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv opis - nasprotje med izrekom in razlogi - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidna vzročna zveza med obdolžencu očitanim preslepitvenim ravnanjem in nastankom škode za oškodovano banko, zato zagovornik nima prav, ko v pritožbi zatrjuje nasprotno. Za nastanek velike premoženjske škode banki v obravnavanem primeru ni bilo odločilno, da v času storitve kaznivega dejanja ni prišlo do premika premoženja od banke do obdolženčeve družbe, kar v opisu kaznivega dejanja pogreša pritožnik, temveč je bilo odločilno, da banka ni mogla unovčiti zavarovanja kreditov v višini, ki jo je s podpisom specifikacij odprtih terjatev jamčil obdolženec. V opisu dejanja se ne zatrjuje, da je obdolženec preslepil oškodovano banko ob sklenitvi posla, torej ob podpisu kreditnih pogodb in pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, temveč se obdolžencu očita, da je to storil ob njihovem izvajanju s podpisom specifikacij odprtih terjatev, ki so prikazovale bistveno višji skupni znesek teh terjatev od resničnega. S tem je zavajal banko, da se lahko poplača iz terjatev danih v zavarovanje in ji prikril, da to ni mogoče, ker je skupni znesek odprtih terjatev bistveno nižji od s specifikacijami zatrjevanega zneska. V posledici takega njegovega ravnanja pa je banka utrpela v izreku prvostopne sodbe navedeno veliko premoženjsko škodo. Pri poskusu, da unovči v zavarovanje predložene terjatve je bila namreč neuspešna, ker so te že bile plačane obdolženčevi družbi, za kar je obdolženec vedel. Opis kaznivega dejanja torej vsebuje jasno in določno navedbo obdolženčevega izvršitvenega dejanja, kakor tudi posledičen nastanek velike premoženjske škode banki.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljeni sum - sklep o preiskavi
Zahtevani dokazni standard je bil nazadnje dognan s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave z dne 1. 9. 2020, opr. št. II Kpr 44386/2020. Po ustaljeni sodni praksi lahko v primeru, če se pripor podaljša po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, sodišče v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 285, 285.c, 370, 370/1-3, 370/2, 391.
goljufija - priznanje krivde - dejansko stanje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženka je krivdo po obtožbi na glavni obravnavi priznala, sodišče je njeno priznanje sprejelo in na tej podlagi, po opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije, izreklo sodbo na podlagi sprejetega priznanja krivde. Tako izrečena sodba pa se v skladu z določbo drugega odstavka 370. člena ZKP ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena, to je zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040057
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 107, 107/3, 107/12. ZUP člen 80, 80/1, 80/7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - parkirišče - cestni promet - izvedba dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje policista
Obdolženec je vozil po mestni ulici, po parkirišču pred trgovskim centrom, nato pa je parkiral na peščenem parkirišču v neposredni bližini navedenega objekta, pri čemer je parkirišče očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim, razen lastniku. Glede na navedeno se torej v zvezi z vožnjo in preizkusom psihofizičnih sposobnosti obdolženca kot voznika uporabljajo določbe ZPrCP.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Zapisnik je pravilno sestavljen tudi, če ga kdo noče podpisati; v tem primeru je treba, preden je zapisnik sklenjen, to vpisati v zapisnik in navesti, zakaj ga ni hotel podpisati.
Obdolženčevi zagovorniki v postopku na prvi niti niso predlagali zaslišanja obdolženčevega očeta in tudi ne katerega od drugih obdolženčevih sorodnikov, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi bila izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnikovih sorodnikov (pritožba niti ne konkretizira, katerih pritožnikovih sorodnikov) nujna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039172
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 20a, 192a, 192a/4, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge - rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe - nadomestni zapor
Glede na veljavna določila ZP-1 lahko storilec zaprosi za opravljanje del v splošno korist v dveh fazah postopka: po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe (kot je naveden v posamični odločbi o prekršku) ter po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
poprava sodne odločbe - pritožbeni postopek - očitna pisna napaka - napaka v izreku drugostopenjske odločbe
Ker je pri izdaji sodbe in sklepa pritožbenega sodišča prišlo do očitne pisne napake, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP s popravnim sklepom popravilo očitno pisno napako.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora dolžniku povrniti stroške (ugovora), razen, če je predlog za izvršbo upnik umaknil takoj, ko je dolžnik poplačal (upravičeno) izterjevano terjatev. V obravnavnem primeru je bil upnik tisti, ki je prvi umaknil predlog za izvršbo, kar je analogno umiku tožbenega zahtevka v pravdi, do tega pa ni prišlo iz razloga, ker bi dolžnik tik pred tem poplačal svoj dolg, temveč zato, ker je upnik ugotovil, da predloga za izvršbo ni vložil utemeljeno. Ni bil namreč dolžnik tisti, ki je svoje pravno sredstvo umaknil zaradi spoznanja, da le-to ni utemeljeno, da z njim nima možnosti za uspeh ipd., temveč ga je umaknil izključno zaradi upnikovega poprejšnjega umika predloga za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039632
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 115, 115/2, 281. DZ člen 98.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka - pravica stranke do izjave - sodelovanje stranke v postopku - zdravniško opravičilo - zdravstvene težave
Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
OZ člen 86, 119, 569, 577. ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 42, 43, 43/1, 43/1-6. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - notarski zapis - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - prejem posojila - dejansko stanje - dokazovanje - dokazna ocena - notar - notarski kandidat
Dokazno breme o neresničnosti listin nosita tožnika. Da celotnega v notarskem zapisu navedenega zneska nista prejela, ampak le manjši del, tožnika v postopku nista dokazala. S tem tudi nista dokazala objektivnega elementa oderuštva, na katerega se tudi v pritožbi sklicujeta.
izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena ZPP, ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).
Prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.