ZN člen 69, 102. OZ člen 2, 3, 86, 86/1. ZPP člen 224, 224/1. URS člen 2.
premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - sporazum o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost sporazuma - namen ničnosti - notar - pomočnik - ustni dogovor - indično sklepanje
Ničnost je namenjena varovanju načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljnih načel obligacijskega prava.
Vse do dokončnega plačila upnikove terjatve je izvršitelj, ki je postavljen z odločbo sodišča, dolžan opravljati izvršilna dejanja, med katera sodi tudi prodaja že zarubljenih dolžničinih premičnih. Morebitno dogovarjanje z izvršiteljem o preklicu razpisane javne dražbe brez vednosti upnika ob pogoju, da bi dolžnica le delno poravnala upnikovo terjatev, ne odvezuje izvršitelja, da razpisanega izvršilnega dejanja ne bi opravil.
Izvršitelj je s svojim poročilom izkazal opravo izvršilnega dejanja, medtem ko dolžnica s pritožbenimi navedbami in dokazi ni izkazala, da izvršilno dejanje ni bilo opravljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - individualni odpust - uporaba kriterijev - določitev presežnega delavca
Kriteriji, kot jih je toženka opredelila, so bili: (1) število kršitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma izdana pisna opozorila, (2) stopnja izobrazbe in (3) skupna delovna doba. Kriteriji za določitev presežnih delavcev so za primer odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga primeroma navedeni v drugem odstavku 102. člena ZDR-1. Ker ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev (toženka je pogodbo o zaposlitvi odpovedala skupno šestim delavcem), ni bila dolžna opredeliti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Ker pa jih je opredelila, jih je bila tudi dolžna uporabiti.
Prvi navedeni kriterij, ki ga tožnik izpostavlja kot nedopustnega, je sodišče prve stopnje utemeljilo kot kriterij, ki odraža delavčev odnos do dela. Toženka ga je uporabila za vse delavce. Da je kriterij, ki kaže odnos delavca do dela, dopusten, izhaja tudi iz zadeve Pdp 838/2011 (revizija zoper to odločitev je bila zavrnjena s sodbo VIII Ips 67/2011), pri čemer ni pomembno, ali je ta kriterij uporabljen kot prvi ali drugi (izključevalni) kriterij.
Zmotno je pritožbeno stališče, da hipotekarni dolžnik ni dolžan upniku povrniti stroškov cenitve oziroma da je to le dolžnost glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik ima namreč v zvezi z izvršbo na nepremičnino enak procesni položaj kot dolžnik in je upniku dolžan povrniti vse nastale izvršilne stroške, povezane z izvršbo na njegove nepremičnine. Posledično pa nosi tudi stroškovno breme do upnika v zvezi s tem predmetom izvršbe. Na to v ničemer ne vpliva sicer pravilna pritožbena ugotovitev, da je od hipotekarnega dolžnika mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin in ne tudi poplačila samega dolga.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040189
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Tožnik je bil na misiji voznik specialist vojaških vozil, zato je tudi na dneve, ko naj bi imel tedenski počitek opravljal pregled vozil, njihovo vzdrževanje, tankanje, čiščenje in servisiranje. Vseh vozil je bilo osem, pomagal pa je tudi ostalim voznikom. Sam je bil zadolžen sicer za eno terensko in eno bojno vozilo. Preglede vozil je bilo potrebno opravljati dnevno, saj bi druge pripadnike zaradi uporabe neoperativnega vozila lahko spravil v nevarnost, vozila so morala biti pripravljena ves čas za primer takojšnje uporabe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi narave svojega dela na misiji ni mogel koristiti niti enega dneva tedenskega počitka, zato tudi konkretizacija tožnikovega dela na posamezni dan ni potrebna.
Upnik, ki umakne predlog za izvršbo, mora dolžniku povrniti stroške (ugovora), razen, če je predlog za izvršbo upnik umaknil takoj, ko je dolžnik poplačal (upravičeno) izterjevano terjatev. V obravnavnem primeru je bil upnik tisti, ki je prvi umaknil predlog za izvršbo, kar je analogno umiku tožbenega zahtevka v pravdi, do tega pa ni prišlo iz razloga, ker bi dolžnik tik pred tem poplačal svoj dolg, temveč zato, ker je upnik ugotovil, da predloga za izvršbo ni vložil utemeljeno. Ni bil namreč dolžnik tisti, ki je svoje pravno sredstvo umaknil zaradi spoznanja, da le-to ni utemeljeno, da z njim nima možnosti za uspeh ipd., temveč ga je umaknil izključno zaradi upnikovega poprejšnjega umika predloga za izvršbo.
ZMZPP člen 109, 109/5. ZS člen 104, 106, 106/1, 106/1-2. ZPP člen 116.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - opravičen razlog - priporočena poštna pošiljka - dober strokovnjak - odsotnost odvetnika v pisarni - dolžna skrbnost
Navedbe o pooblaščenkini odsotnosti v tujini niso opravičljiv razlog, saj si mora odvetnik v primeru odsotnosti zagotoviti nadomeščanje ali kako drugače poskrbeti za to, da bodo neodložljiva opravila v odvetniški pisarni opravljena pravočasno.
Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.
Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne, kar pomeni, da otroci delijo premoženjsko usodo, glede na zmožnosti svojih staršev.
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040057
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 107, 107/3, 107/12. ZUP člen 80, 80/1, 80/7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - parkirišče - cestni promet - izvedba dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje policista
Obdolženec je vozil po mestni ulici, po parkirišču pred trgovskim centrom, nato pa je parkiral na peščenem parkirišču v neposredni bližini navedenega objekta, pri čemer je parkirišče očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim, razen lastniku. Glede na navedeno se torej v zvezi z vožnjo in preizkusom psihofizičnih sposobnosti obdolženca kot voznika uporabljajo določbe ZPrCP.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Zapisnik je pravilno sestavljen tudi, če ga kdo noče podpisati; v tem primeru je treba, preden je zapisnik sklenjen, to vpisati v zapisnik in navesti, zakaj ga ni hotel podpisati.
Obdolženčevi zagovorniki v postopku na prvi niti niso predlagali zaslišanja obdolženčevega očeta in tudi ne katerega od drugih obdolženčevih sorodnikov, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi bila izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnikovih sorodnikov (pritožba niti ne konkretizira, katerih pritožnikovih sorodnikov) nujna.
sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih zavrnitev zahtevka iz naslova razlike v plači in iz naslova odškodnine zaradi mobinga ter diskriminacije obrazložilo tudi z dokaznimi zaključki, ki jim pritožba ne nasprotuje. Vseeno pa je sodišče ob tem v 4. točki obrazložitve sodbe (glede razlike v plači) in v 6. točki obrazložitve sodbe (glede odškodnine) natančno pojasnilo, zakaj je bistveni razlog za zavrnitev zahtevka že v pomanjkljivi trditveni podlagi. Posledica nesklepčne tožbe - ko v navedbah tožeče stranke ni zadostne podlage za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč zavrnitev tožbenega zahtevka. V zvezi s tem tožnica v pritožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni podala zadostnih trditev, pač pa tožnica vztraja, da je sodišče ni pozvalo na dopolnitev navedb po 285. členu ZPP.
OZ člen 86, 119, 569, 577. ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 42, 43, 43/1, 43/1-6. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - notarski zapis - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - prejem posojila - dejansko stanje - dokazovanje - dokazna ocena - notar - notarski kandidat
Dokazno breme o neresničnosti listin nosita tožnika. Da celotnega v notarskem zapisu navedenega zneska nista prejela, ampak le manjši del, tožnika v postopku nista dokazala. S tem tudi nista dokazala objektivnega elementa oderuštva, na katerega se tudi v pritožbi sklicujeta.
poprava sodne odločbe - pritožbeni postopek - očitna pisna napaka - napaka v izreku drugostopenjske odločbe
Ker je pri izdaji sodbe in sklepa pritožbenega sodišča prišlo do očitne pisne napake, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP s popravnim sklepom popravilo očitno pisno napako.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038767
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 370, 370/2, 383, 386.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - intenziteta in trajanje strahu - spravljanje v podrejen položaj - sporazum o priznanju krivde
Intenziteta obdolženčevega nasilnega ravnanja, z neposrednim vplivom na opisano reagiranje oškodovanke, po presoji višjega sodišča kaže na položaj oškodovanke, ki je grobo posegel v njeno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost in pri njej neizbežno povzročil občutke nemoči, strahu ter ogroženosti, čeprav je šlo za enkratni dogodek. Nastanek prepovedane posledice je torej v opisu dejanja jasno razviden, zato uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana. Obdolženec namreč ob priznanju krivde ni navajal nobenih okoliščin, da bi lahko sodnica kakorkoli podvomila v njegovo priznanje krivde, oziroma sklepala, da je bilo kaznivo dejanje storjeno drugače, kot je opisano v obtožbi. Zato so pritožbene trditve obdolženca, da je tako ravnal v skrajni sili, saj bi drugače oškodovanka lahko poškodovala sebe ali njega, pritožbena novota, ki nima podlage v izjavah obdolženca na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče njegovo priznanje krivde sprejelo.
Sklicevanje tožnikov na shranjevalno pogodbo (pa tudi na zloženo pogodbo z elementi podjemne in darilne pogodbe) ter tožencev na „ustni dogovor“, ne more biti ovira, da je sodišče prve stopnje, glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev, uporabilo drugo pravno podlago.
Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od strank je neko dejstvo navedla.
Najemna pogodba je nujno odplačna, najemnik mora za uporabo plačevati nadomestilo (najemnino).
Sklenjen je bil obligacijski dogovor o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja z nekaterimi elementi, ki so značilni za pogodbo o preužitku (pomoč in oskrba), tudi tak dogovor pa je, ob upoštevanju 241. člena v zvezi z 248. členom SPZ, s strani služnostnega upravičenca mogoče odpovedati z enostransko izjavo.
KZ-1-UPB2 člen 46, 46/1, 47, 47/3, 48.a, 49.. KZ-1G člen 308, 308/1, 308/3.
odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi migracijami oz. nekontroliranimi prehajanji državnih meja, pomenijo ogrozitveni faktor za pravni red države in s tem tudi za varnost ljudi. Obtoženec, ki je tujec, je teritorij Republike Slovenije izkoristil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja zgolj z namenom hitrega in lahkega zaslužka ter kljub zavedanju možnosti prenosa in razširitve virusa COVID-19, kar kaže na njegove osebne okoliščine, ki predstavljajo resno grožnjo za javni red in mir Republike Slovenije. Glede na navedeno so podani vsi pogoji za izrek stranske kazni, izgona tujca iz države.