stečajni postopek nad pravno osebo - zahteva za izločitev sodnika - učinek pravnomočnosti sklepa - nedovoljena zahteva - nedovoljenost posebne pritožbe - zloraba procesnih pravic
Očitno je, da pritožnik z nenehnimi zahtevami za izločitev sodnice iz razloga, ki ne more imeti podlage v 6. točki 70. člena ZPP, želi zavleči postopek odločanja o glavni stvari. Poleg vsega se zahteve nanašajo celo na isti dejanski stan.
Presojana (sedaj že tretja) pritožnikova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice (v postopku prve zahteve za izločitev pa je neuspešno izločal tudi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani) ni nič drugega kot zloraba procesne pravice (prvi odstavek 11. člena ZPP). Ta je podana takrat, ko pritožnik s pravnim sredstvom zasleduje drug cilj od pravno dopustnega.
Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice. Tudi zato je bilo treba pritožnikovo zahtevo, sedaj pa pritožbo, zavreči.
predlagalni delikt - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi
Pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči.
kontradiktornost - izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - ustavna procesna jamstva - pravica do izjave - osebna svoboda - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Določba drugega odstavka 526. člena ZKP je pomembna z vidika uresničevanja pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), v zvezi s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 (zadeva Arijus Skopas) zapisalo, da je pravica do izjave iz 22. člena Ustave sama po sebi elementarno ustavno procesno jamstvo v vsakem sodnem postopku. Pravica do izjave posamezniku zagotavlja, da je subjekt in ne objekt postopka. Zato mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi glede obrazloženega predloga preiskovalne sodnice o izpolnjenosti pogojev za izročitev tujca. Ta predlog namreč vsebuje odločilne razloge pravne in dejanske narave o bistvu odločitve, katere posledica je lahko korenit poseg v tujčevo pravico do osebne svobode, ki je prav tako ustavno varovana človekova pravica (19. člen Ustave).
Tako zatrjevanje pritožnika, da je 18. 6. 2020 N. M. delo opravljal od doma, torej na naslovu stalnega prebivališča ..., od koder se je pripeljal na glavno obravnavo, ostaja na ravni dokazno nepodprtega zatrjevanja, čeprav je breme dokaza za nastale potne stroške na strani tistega, ki zahteva njihovo izplačilo. Iz tega razloga ni prav nobene podlage za to, da bi sodišče iskalo podatke na Ministrstvu za notranje zadeve ter pri mejhnih organih Republik ...., ... ter ..., kdaj je N. M. prečkal meje teh držav. To bi N. M. moral dokazati sam, bodisi s predložitvijo potne listine z žigi mejhnih prehodov navedenih držav ali na kakšen drug način. Tako pa ni predložil niti potrdil o plačilu cestnine, ki bi vendarle lahko dokazovala pot po kateri je pripotoval v ..., saj ni verjetno, da iz ... ne bi potoval po avtocestah.
Obtoženki očitano napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja je ena izmed oblik udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja, ki je po prvem odstavku 37. člena KZ-1 izvršena, ko napeljevalec drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje. Napeljevalčev naklep obsega dve posledici, in sicer storilčevo odločitev za kaznivo dejanje ter samo storitev kaznivega dejanja. Povedano drugače, napeljevalec h kaznivemu dejanju goljufije se zaveda, da storilca napeljuje k storitvi tega kaznivega dejanja in to hoče, storilec posledično, zaradi uspešnega napeljevanja, ki se lahko manifestira v prigovarjanju, obljubljanju, ukazovanju ipd., pa stori to kaznivo dejanje.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - varstvo družine - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - izvršitev denarne kazni - izvršitev ukrepa
Namen ZPND je varstvo družinskih članov pred fizičnim, spolnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem. Za dosego namena sodišče določi ukrepe (1. člen ZPND), ki se v primeru kršitve izvršijo v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo (drugi odstavek 23. člena ZPND). Ker je nasprotni udeleženec kršil izrečeni ukrep in preko tretje osebe, celo z grožnjo, od predlagateljice želel izposlovati soglasje za izplačilo odškodnine osebi po njegovem izboru, je sodišče prve stopnje zagroženo denarno kazen utemeljeno izvršilo.
stroški postopka - priglasitev stroškov postopka - odločitev brez naroka
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje smelo o stroških postopka odločiti šele po pravnomočnosti. V obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo po četrtem odstavku 163.člena ZPP, ko bi smelo sodišče izdati sklep o višini stroškov šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari niti za procesno situacijo po petem odstavku 163.člena ZPP. V konkretni zadevi pa gre za procesno situacijo iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ko je sodišče prve stopnje o glavni stvari odločilo izven naroka skladno z določbo 454. člena ZPP in tožeča stranka je morala, če je želela, da bi sodišče vsebinsko odločalo o stroških postopka, priglasiti stroške postopka v 15 dneh od prejema sodbe.
Kaznivo dejanje prisiljenja se zaradi svoje subsidiarnosti pojavi kot eden izmed elementov drugih kaznivih dejanj. V ravnanju obtoženih, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe in kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je podano mnogo več kot zgolj prisiljenje. Obtoženi so tudi po presoji pritožbenega sodišča s svojim ravnanjem izvršili zakonske znake ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1. Z uporabo sile in grožnje proti oškodovancu, so dosegli, da je oškodovanec na bankomatu in v banki dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim. Uporabljena fizična sila in grožnja sta bili torej sredstvi za storitev tatvine.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti je trajajoče kaznivo dejanje in traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti. S tem, ko so obtoženi protipravno zadrževali oškodovanca vsaj eno uro in 15 minut pred prvim dvigom in ga izpustili šele pol ure po tem, ko je dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim, so izvršili zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 133. člena KZ-1 in ne gre slediti naziranju pritožnikov, da je v ravnanju obtoženih mogoče prepoznati le zakonske znake prisiljenja po 132. členu KZ-1
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - materialno pravni pobot - izjava o pobotu
Materialno procesno vodstvo sodišče sme v postopkih glede sporov majhne vrednosti ob upoštevanju omejitev pri navajanju dejstev in dokazov, opraviti tudi v pisni obliki.
Pritožba ne more biti uspešna s tem, ko razloguje, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok za glavno obravnavo, ker v sporih majhne vrednosti velja, da se glavna obravnava razpiše le tedaj, če to izrecno zahtevajo stranke postopka, sicer pa ima sodišče pooblastilo, da v zadevi odloči brez naroka, če oceni, da dejansko stanje ni sporno ali da je mogoče o zadevi odločiti že na podlagi listinskih dokazov.
Za učinkovanje materialno pravdnega pobotanja je bistvena izjava o pobotu, ki mora biti pisna, te pa tožena stranka ni predložila v dokaz in tako materialnopravnega pobotanja ni dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038631
ZPotK-1 člen 20, 20/3, 20/4, 29. ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 92.
spor majhne vrednosti - kreditna pogodba - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - odstop terjatve (cesija) - pogodba o prenosu terjatve - prevzemnik terjatve - ničnost pogodbe - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - ius cogens - trditvena podlaga
Ker toženec ni ugovarjal veljavnosti odstopa terjatve oziroma ni podal ugovora ničnosti pogodbe o prenosu terjatve, tožnici kot prevzemnici terjatve za utemeljitev svojega zahtevka ni bilo treba navesti, da je dajalka kredita, ki izpolnjuje pogoje iz 29. člena ZPotK-1 oziroma razpolaga z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - primeren čas - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - nujni prisilni ukrep
Presoja izpolnjenosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Ocena izgube stika z realnostjo in nujnosti zdravljenja brez privolitve je pri vsakem pacientu podana na podlagi različnih dejanj in okoliščin, zato je brezpredmetno primerjati razloge za tako oceno z nekim drugim primerom.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - začasna omejitev gibanja - omejitev svobode - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - umik soglasja - druge oblike zdravljenja - čas zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja. Udeleženec je namreč še vedno občasno odklonilen do potrebnih intervencij. Udeleženec je res sam ob sprejemu podal soglasje za zdravljenje, vendar ga je naknadno umaknil.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je tožniku nudilo ustrezno materialno procesno vodstvo s tem, ko mu je v sklepu z dne 14. 7. 2020 jasno nanizalo, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse oz., s katerimi podatki naj ga dopolni. Zato je zmoten pritožbeni očitek, da ga sodišče nikoli ni pozvalo na dopolnitev predloga.
rubež denarne terjatve - pravnomočnost sklepa o rubežu - sklep o prenosu terjatve - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe
Sodišče sme sklep o prenosu terjatve izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijanem sklepu terjatev ni individualizirana, saj ni opredeljen niti dolžnikov dolžnik niti podatki o domnevni terjatvi. Dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika, ki je bila z izpodbijanim sklepom prenesena v izterjavo, je namreč v zadostni meri opredeljena že v samem pravnomočnem sklepu o rubežu z dne 25. 11. 2014, prav tako dolžnikov dolžnik. Izpodbijani sklep o prenosu pa se v izreku sklicuje na pravnomočni sklep o rubežu in je tako povsem jasno, katera konkretna terjatev je bila prenesena v izterjavo, in zoper koga. Prav tako pritožba neutemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, na koga se terjatev prenaša. Iz izreka sklepa namreč tudi izhaja, da se terjatev prenaša na predlog upnika do višine upnikove terjatve, kdo je upnik v tej zadevi, pa je navedeno v uvodu izpodbijanega sklepa in to tudi sicer ni sporno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040303
KZ-1 člen 70, 70a, 70b, 135. ZKP člen 70, 70/4, 120, 120/4, 492, 492/5, 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - nastop pravnomočnosti - pravnomočnost sklepa - sprememba ukrepa - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba kazenskega zakona - sprememba kazenskega zakona - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - pravica do pritožbe zoper sklep - vročanje - vročanje zagovorniku - vročanje storilcu - vročitev sklepa storilcu - odvzem poslovne sposobnosti - rok za vložitev pritožbe - začetek teka roka za pritožbo - zaslišanje storilca - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev postavljenega zagovornika
Glede na to, da se vprašanje spremembe varnostnega ukrepa vselej izrazi šele po pravnomočnosti sklepa, hkrati pa je prav nastop pravnomočnosti ključen trenutek za spremembo pravnega položaja obdolženca, pride tako v postopku ponovnega preverjanja glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa v poštev tisti zakon, ki je veljal ob pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil varnostni ukrep izrečen, razen če se po pravnomočnosti sklepa zakon v korist obdolženca (enkrat ali večkrat) spremeni. V takem primeru je treba uporabiti zakon, ki je za obdolženca najugodnejši.
ZPP člen 117, 117/3, 365, 365-2. ZST-1 člen 1, 1/3.
nepopoln predlog - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - pravočasnost pritožbe - upravičenje za zastopanje - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pravnomočno zaključen postopek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
V dvomu se pritožba šteje za pravočasno.
V pritožbi navedeni razlogi ne morejo utemeljevati niti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnik namreč še vedno ni navedel podatkov, k predložitvi katerih je bil pozvan, poleg tega je iztekel šestmesečni rok, v katerem je dopustno podati tak predlog.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039632
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 115, 115/2, 281. DZ člen 98.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka - pravica stranke do izjave - sodelovanje stranke v postopku - zdravniško opravičilo - zdravstvene težave
Sodelovanje in izjavljanje stranke v postopku je strankina pravica, ni pa njena obveznost, zato je k temu, da bi se udeležila naroka, ni mogoče prisiliti. Za preložitev naroka morata biti izpolnjena dva pogoja: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Že zato, ker so lahko po tretjem odstavku 168. člena ZKP sumi, da je konkretni obdolženec ali obdolženci, ki jih mimogrede pritožniki v pritožbeni obrazložitvi sploh ne omenjajo, storil ali storili kaznivo(a) dejanje(a), ki v pritožbeni obrazložitvi prav tako niso omenjena, utemeljeni le na zbranih dokazih in ne, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tolmačenju ali interpretaciji dogajanja z nepopolnim naborom okoliščin, ki so takšno dogajanje, pri katerem ni sodeloval zgolj oškodovanec kot tožilec, sestavljale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041057
ZD člen 220, 223, 224. ZPP člen 206, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - matično področje - izpraznitev in izročitev nepremičnin - solastništvo nepremičnine - zapuščinski postopek - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - subjektivne meje pravnomočnosti - obnova zapuščinskega postopka - dedovanje izvenzakonskega partnerja - pravica do izjave v postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna procesna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali ima toženec na spornem stanovanju pravico, ki upravičuje njegovo bivanje v njem, temveč bo počakalo na rešitev tega vprašanja na matičnem področju (v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju).
Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje zgolj osebe, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale, in še to samo glede pravice do dedovanja ali do volila (220. člen ZD). Zato dejstvo, da je bila tožničina mati v zapuščinskem postopku proglašena za lastnico sporne nepremičnine, v razmerju do toženca, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ne pomeni pravnomočno razsojene stvari.