ZEN člen 8. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 1, 1/2, 13. ZVEtL-1 člen 13, 13/3, 13/6.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pripadajoče zemljišče - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - izvedensko mnenje - obvezne sestavine
Neutemeljen je očitek, v katerem pritožnik vsaj smiselno (ob sklicevanju na mnenje izvedenca, da lahko odgovor o primernosti elaborata da le GURS) sodišču odreka pristojnost za presojo primernosti strokovne podlage. Sodišču je pristojnost za to dal tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške. Takšno vlogo je potrebno ovrednotiti kot obrazložen dopis iz 3. točke tarifne številke 39 OT.
Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 7. 2019, drugi tožnik pa tudi v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019 in poziva za plačilo sodne takse z dne 20. 6. 2019, ko je bil seznanjen z dejstvom, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks postala pravnomočna, ni plačal zahtevane sodne takse. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da pri drugem tožniku niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zaradi česar se šteje, da je tožbo umaknil (3. odstavek 105.a člena ZPP). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ZPP člen 149, 224, 249, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
vročilnica - javna listina - nagrada cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - vročitev stroškovnika - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi.
Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Priznani in odmerjeni stroški cenilca z izpodbijanim sklepom niso naloženi v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6. ZPDS člen 6. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 6. ZPN člen 7. ZUN člen 46. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 42, 43. SZ člen 9. ZEN člen 24.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - družbena lastnina - stavbna zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - posebni skupni del - splošni skupni del - atrij kot posebni skupni del
Za pravico uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega pomena, odločilno je bilo dejansko izvrševanje (kdo je bil dejanski nosilec pravic na nepremičninah v družbeni lastnini). Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo stanovanj.
Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini.
Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je transformirala v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe.
Že sam zakon določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji in torej predstavlja del skupnega pripadajočega zemljišča k stavbi.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - primeren čas - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - nujni prisilni ukrep
Presoja izpolnjenosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Ocena izgube stika z realnostjo in nujnosti zdravljenja brez privolitve je pri vsakem pacientu podana na podlagi različnih dejanj in okoliščin, zato je brezpredmetno primerjati razloge za tako oceno z nekim drugim primerom.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - varstvo družine - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - izvršitev denarne kazni - izvršitev ukrepa
Namen ZPND je varstvo družinskih članov pred fizičnim, spolnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem. Za dosego namena sodišče določi ukrepe (1. člen ZPND), ki se v primeru kršitve izvršijo v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo (drugi odstavek 23. člena ZPND). Ker je nasprotni udeleženec kršil izrečeni ukrep in preko tretje osebe, celo z grožnjo, od predlagateljice želel izposlovati soglasje za izplačilo odškodnine osebi po njegovem izboru, je sodišče prve stopnje zagroženo denarno kazen utemeljeno izvršilo.
Kaznivo dejanje prisiljenja se zaradi svoje subsidiarnosti pojavi kot eden izmed elementov drugih kaznivih dejanj. V ravnanju obtoženih, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe in kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je podano mnogo več kot zgolj prisiljenje. Obtoženi so tudi po presoji pritožbenega sodišča s svojim ravnanjem izvršili zakonske znake ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1. Z uporabo sile in grožnje proti oškodovancu, so dosegli, da je oškodovanec na bankomatu in v banki dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim. Uporabljena fizična sila in grožnja sta bili torej sredstvi za storitev tatvine.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti je trajajoče kaznivo dejanje in traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti. S tem, ko so obtoženi protipravno zadrževali oškodovanca vsaj eno uro in 15 minut pred prvim dvigom in ga izpustili šele pol ure po tem, ko je dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim, so izvršili zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 133. člena KZ-1 in ne gre slediti naziranju pritožnikov, da je v ravnanju obtoženih mogoče prepoznati le zakonske znake prisiljenja po 132. členu KZ-1
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - materialno pravni pobot - izjava o pobotu
Materialno procesno vodstvo sodišče sme v postopkih glede sporov majhne vrednosti ob upoštevanju omejitev pri navajanju dejstev in dokazov, opraviti tudi v pisni obliki.
Pritožba ne more biti uspešna s tem, ko razloguje, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok za glavno obravnavo, ker v sporih majhne vrednosti velja, da se glavna obravnava razpiše le tedaj, če to izrecno zahtevajo stranke postopka, sicer pa ima sodišče pooblastilo, da v zadevi odloči brez naroka, če oceni, da dejansko stanje ni sporno ali da je mogoče o zadevi odločiti že na podlagi listinskih dokazov.
Za učinkovanje materialno pravdnega pobotanja je bistvena izjava o pobotu, ki mora biti pisna, te pa tožena stranka ni predložila v dokaz in tako materialnopravnega pobotanja ni dokazala.
stroški postopka - priglasitev stroškov postopka - odločitev brez naroka
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje smelo o stroških postopka odločiti šele po pravnomočnosti. V obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo po četrtem odstavku 163.člena ZPP, ko bi smelo sodišče izdati sklep o višini stroškov šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari niti za procesno situacijo po petem odstavku 163.člena ZPP. V konkretni zadevi pa gre za procesno situacijo iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ko je sodišče prve stopnje o glavni stvari odločilo izven naroka skladno z določbo 454. člena ZPP in tožeča stranka je morala, če je želela, da bi sodišče vsebinsko odločalo o stroških postopka, priglasiti stroške postopka v 15 dneh od prejema sodbe.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - začasna omejitev gibanja - omejitev svobode - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - umik soglasja - druge oblike zdravljenja - čas zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja. Udeleženec je namreč še vedno občasno odklonilen do potrebnih intervencij. Udeleženec je res sam ob sprejemu podal soglasje za zdravljenje, vendar ga je naknadno umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038631
ZPotK-1 člen 20, 20/3, 20/4, 29. ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 92.
spor majhne vrednosti - kreditna pogodba - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - odstop terjatve (cesija) - pogodba o prenosu terjatve - prevzemnik terjatve - ničnost pogodbe - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - ius cogens - trditvena podlaga
Ker toženec ni ugovarjal veljavnosti odstopa terjatve oziroma ni podal ugovora ničnosti pogodbe o prenosu terjatve, tožnici kot prevzemnici terjatve za utemeljitev svojega zahtevka ni bilo treba navesti, da je dajalka kredita, ki izpolnjuje pogoje iz 29. člena ZPotK-1 oziroma razpolaga z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
ZPP člen 117, 117/3, 365, 365-2. ZST-1 člen 1, 1/3.
nepopoln predlog - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - pravočasnost pritožbe - upravičenje za zastopanje - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pravnomočno zaključen postopek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
V dvomu se pritožba šteje za pravočasno.
V pritožbi navedeni razlogi ne morejo utemeljevati niti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnik namreč še vedno ni navedel podatkov, k predložitvi katerih je bil pozvan, poleg tega je iztekel šestmesečni rok, v katerem je dopustno podati tak predlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040303
KZ-1 člen 70, 70a, 70b, 135. ZKP člen 70, 70/4, 120, 120/4, 492, 492/5, 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - nastop pravnomočnosti - pravnomočnost sklepa - sprememba ukrepa - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba kazenskega zakona - sprememba kazenskega zakona - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - pravica do pritožbe zoper sklep - vročanje - vročanje zagovorniku - vročanje storilcu - vročitev sklepa storilcu - odvzem poslovne sposobnosti - rok za vložitev pritožbe - začetek teka roka za pritožbo - zaslišanje storilca - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev postavljenega zagovornika
Glede na to, da se vprašanje spremembe varnostnega ukrepa vselej izrazi šele po pravnomočnosti sklepa, hkrati pa je prav nastop pravnomočnosti ključen trenutek za spremembo pravnega položaja obdolženca, pride tako v postopku ponovnega preverjanja glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa v poštev tisti zakon, ki je veljal ob pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil varnostni ukrep izrečen, razen če se po pravnomočnosti sklepa zakon v korist obdolženca (enkrat ali večkrat) spremeni. V takem primeru je treba uporabiti zakon, ki je za obdolženca najugodnejši.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je tožniku nudilo ustrezno materialno procesno vodstvo s tem, ko mu je v sklepu z dne 14. 7. 2020 jasno nanizalo, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse oz., s katerimi podatki naj ga dopolni. Zato je zmoten pritožbeni očitek, da ga sodišče nikoli ni pozvalo na dopolnitev predloga.
rubež denarne terjatve - pravnomočnost sklepa o rubežu - sklep o prenosu terjatve - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe
Sodišče sme sklep o prenosu terjatve izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijanem sklepu terjatev ni individualizirana, saj ni opredeljen niti dolžnikov dolžnik niti podatki o domnevni terjatvi. Dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika, ki je bila z izpodbijanim sklepom prenesena v izterjavo, je namreč v zadostni meri opredeljena že v samem pravnomočnem sklepu o rubežu z dne 25. 11. 2014, prav tako dolžnikov dolžnik. Izpodbijani sklep o prenosu pa se v izreku sklicuje na pravnomočni sklep o rubežu in je tako povsem jasno, katera konkretna terjatev je bila prenesena v izterjavo, in zoper koga. Prav tako pritožba neutemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, na koga se terjatev prenaša. Iz izreka sklepa namreč tudi izhaja, da se terjatev prenaša na predlog upnika do višine upnikove terjatve, kdo je upnik v tej zadevi, pa je navedeno v uvodu izpodbijanega sklepa in to tudi sicer ni sporno.
Sodišče bi moralo dokazno oceniti vse izvedene dokaze, tako neposredne kot tudi posredne, saj je tudi na podlagi posrednih dokazov mogoče ugotoviti odločilna dejstva. Čeprav mogoče kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, pa se na podlagi tudi drugih izvedenih dokazov lahko ugotovi, da ti potrjujejo trditve stranke. Zato mora sodišče dosledno uporabiti določbo 8. člena ZPP.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja je mogoče izreči tudi imetniku tujega vozniškega dovoljenja ne glede na to, v kateri državi je vozniško dovoljenje izdano.
Za uporabo tega instituta mora biti podan le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (18 oziroma voznik začetnik 7).
Sklicevanje tožnikov na shranjevalno pogodbo (pa tudi na zloženo pogodbo z elementi podjemne in darilne pogodbe) ter tožencev na „ustni dogovor“, ne more biti ovira, da je sodišče prve stopnje, glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev, uporabilo drugo pravno podlago.
Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od strank je neko dejstvo navedla.
Najemna pogodba je nujno odplačna, najemnik mora za uporabo plačevati nadomestilo (najemnino).
Sklenjen je bil obligacijski dogovor o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja z nekaterimi elementi, ki so značilni za pogodbo o preužitku (pomoč in oskrba), tudi tak dogovor pa je, ob upoštevanju 241. člena v zvezi z 248. členom SPZ, s strani služnostnega upravičenca mogoče odpovedati z enostransko izjavo.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.