pregled vozila - privilegij zoper samoobtožbo - ugotavljanje nezakonitosti dokaza
Pri presoji pravilnosti navedb obeh zagovornikov, da je bila pri zasegu predmetov obtoženemu M. B., dne 1.10.2010 in A. Z., dne 6.12.2010, kršena njuna pravica do privilegija zoper samoobtožbo, bi namreč prvo sodišče moralo izhajati iz bistva določbe o privilegiju zoper samoobtožbo, ki se nanaša na pridobivanje izjav osumljenca oziroma izpovedb obdolženca. Kaj v tem primeru predstavlja izjava osumljenca, pa je Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah že zavzelo stališče in sicer, da je kot izjava mišljena t. i. izjava testimonialne (npr. dnevnik) ali komunikativne narave, ne pa t. i. fizični dokazi, ki jih je mogoče pridobiti od obdolženca neodvisno od njegove volje. V takem primeru privilegij zoper samoobtožbo obdolženca oziroma osumljenca ne varuje pred zasegom predmetov, saj glede na merilo neodvisnosti od obdolženčeve volje, do samoobtožbe sploh ne more priti.
ZEN člen 8. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 1, 1/2, 13. ZVEtL-1 člen 13, 13/3, 13/6.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pripadajoče zemljišče - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - izvedensko mnenje - obvezne sestavine
Neutemeljen je očitek, v katerem pritožnik vsaj smiselno (ob sklicevanju na mnenje izvedenca, da lahko odgovor o primernosti elaborata da le GURS) sodišču odreka pristojnost za presojo primernosti strokovne podlage. Sodišču je pristojnost za to dal tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1.
Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 7. 2019, drugi tožnik pa tudi v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019 in poziva za plačilo sodne takse z dne 20. 6. 2019, ko je bil seznanjen z dejstvom, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks postala pravnomočna, ni plačal zahtevane sodne takse. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da pri drugem tožniku niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zaradi česar se šteje, da je tožbo umaknil (3. odstavek 105.a člena ZPP). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Morebitna napačna dokazna ocena oziroma materialnopravna presoja ne pomeni protispisnosti.
V kolikor s strani strank zatrjevano dejansko stanje opredeljuje uporabo določene pravne podlage, je sodišče dolžno zahtevek preizkusiti tudi po tej podlagi. Sodišče pravo pozna. S takim ravnanjem ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke.
Razlagalni argument iz 83. člena OZ se uporabi šele, ko do razlage pogodbenega določila ni mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz 82. člena. Glede na to, da je do razlage 11. člena Pogodbe, kot je že bilo pojasnjeno, mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena OZ, se že iz tega razloga določba 83. člena OZ ne uporablja.
Vsebine dogovora strank ne more ugotavljati izvedenec.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - začasna omejitev gibanja - omejitev svobode - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - umik soglasja - druge oblike zdravljenja - čas zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja. Udeleženec je namreč še vedno občasno odklonilen do potrebnih intervencij. Udeleženec je res sam ob sprejemu podal soglasje za zdravljenje, vendar ga je naknadno umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038631
ZPotK-1 člen 20, 20/3, 20/4, 29. ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 92.
spor majhne vrednosti - kreditna pogodba - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - odstop terjatve (cesija) - pogodba o prenosu terjatve - prevzemnik terjatve - ničnost pogodbe - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - ius cogens - trditvena podlaga
Ker toženec ni ugovarjal veljavnosti odstopa terjatve oziroma ni podal ugovora ničnosti pogodbe o prenosu terjatve, tožnici kot prevzemnici terjatve za utemeljitev svojega zahtevka ni bilo treba navesti, da je dajalka kredita, ki izpolnjuje pogoje iz 29. člena ZPotK-1 oziroma razpolaga z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - materialno pravni pobot - izjava o pobotu
Materialno procesno vodstvo sodišče sme v postopkih glede sporov majhne vrednosti ob upoštevanju omejitev pri navajanju dejstev in dokazov, opraviti tudi v pisni obliki.
Pritožba ne more biti uspešna s tem, ko razloguje, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok za glavno obravnavo, ker v sporih majhne vrednosti velja, da se glavna obravnava razpiše le tedaj, če to izrecno zahtevajo stranke postopka, sicer pa ima sodišče pooblastilo, da v zadevi odloči brez naroka, če oceni, da dejansko stanje ni sporno ali da je mogoče o zadevi odločiti že na podlagi listinskih dokazov.
Za učinkovanje materialno pravdnega pobotanja je bistvena izjava o pobotu, ki mora biti pisna, te pa tožena stranka ni predložila v dokaz in tako materialnopravnega pobotanja ni dokazala.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - varstvo družine - kršitev prepovedi - izrek denarne kazni - izvršitev denarne kazni - izvršitev ukrepa
Namen ZPND je varstvo družinskih članov pred fizičnim, spolnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem. Za dosego namena sodišče določi ukrepe (1. člen ZPND), ki se v primeru kršitve izvršijo v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo (drugi odstavek 23. člena ZPND). Ker je nasprotni udeleženec kršil izrečeni ukrep in preko tretje osebe, celo z grožnjo, od predlagateljice želel izposlovati soglasje za izplačilo odškodnine osebi po njegovem izboru, je sodišče prve stopnje zagroženo denarno kazen utemeljeno izvršilo.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - primeren čas - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - nujni prisilni ukrep
Presoja izpolnjenosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Ocena izgube stika z realnostjo in nujnosti zdravljenja brez privolitve je pri vsakem pacientu podana na podlagi različnih dejanj in okoliščin, zato je brezpredmetno primerjati razloge za tako oceno z nekim drugim primerom.
stroški postopka - priglasitev stroškov postopka - odločitev brez naroka
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje smelo o stroških postopka odločiti šele po pravnomočnosti. V obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo po četrtem odstavku 163.člena ZPP, ko bi smelo sodišče izdati sklep o višini stroškov šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari niti za procesno situacijo po petem odstavku 163.člena ZPP. V konkretni zadevi pa gre za procesno situacijo iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ko je sodišče prve stopnje o glavni stvari odločilo izven naroka skladno z določbo 454. člena ZPP in tožeča stranka je morala, če je želela, da bi sodišče vsebinsko odločalo o stroških postopka, priglasiti stroške postopka v 15 dneh od prejema sodbe.
Kaznivo dejanje prisiljenja se zaradi svoje subsidiarnosti pojavi kot eden izmed elementov drugih kaznivih dejanj. V ravnanju obtoženih, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe in kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je podano mnogo več kot zgolj prisiljenje. Obtoženi so tudi po presoji pritožbenega sodišča s svojim ravnanjem izvršili zakonske znake ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1. Z uporabo sile in grožnje proti oškodovancu, so dosegli, da je oškodovanec na bankomatu in v banki dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim. Uporabljena fizična sila in grožnja sta bili torej sredstvi za storitev tatvine.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti je trajajoče kaznivo dejanje in traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti. S tem, ko so obtoženi protipravno zadrževali oškodovanca vsaj eno uro in 15 minut pred prvim dvigom in ga izpustili šele pol ure po tem, ko je dvignil vsa denarna sredstva in jih izročil obtoženim, so izvršili zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 133. člena KZ-1 in ne gre slediti naziranju pritožnikov, da je v ravnanju obtoženih mogoče prepoznati le zakonske znake prisiljenja po 132. členu KZ-1
ZPP člen 117, 117/3, 365, 365-2. ZST-1 člen 1, 1/3.
nepopoln predlog - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - pravočasnost pritožbe - upravičenje za zastopanje - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - pravnomočno zaključen postopek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
V dvomu se pritožba šteje za pravočasno.
V pritožbi navedeni razlogi ne morejo utemeljevati niti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnik namreč še vedno ni navedel podatkov, k predložitvi katerih je bil pozvan, poleg tega je iztekel šestmesečni rok, v katerem je dopustno podati tak predlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040303
KZ-1 člen 70, 70a, 70b, 135. ZKP člen 70, 70/4, 120, 120/4, 492, 492/5, 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - nastop pravnomočnosti - pravnomočnost sklepa - sprememba ukrepa - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba kazenskega zakona - sprememba kazenskega zakona - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - pravica do pritožbe zoper sklep - vročanje - vročanje zagovorniku - vročanje storilcu - vročitev sklepa storilcu - odvzem poslovne sposobnosti - rok za vložitev pritožbe - začetek teka roka za pritožbo - zaslišanje storilca - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev postavljenega zagovornika
Glede na to, da se vprašanje spremembe varnostnega ukrepa vselej izrazi šele po pravnomočnosti sklepa, hkrati pa je prav nastop pravnomočnosti ključen trenutek za spremembo pravnega položaja obdolženca, pride tako v postopku ponovnega preverjanja glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa v poštev tisti zakon, ki je veljal ob pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil varnostni ukrep izrečen, razen če se po pravnomočnosti sklepa zakon v korist obdolženca (enkrat ali večkrat) spremeni. V takem primeru je treba uporabiti zakon, ki je za obdolženca najugodnejši.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je tožniku nudilo ustrezno materialno procesno vodstvo s tem, ko mu je v sklepu z dne 14. 7. 2020 jasno nanizalo, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse oz., s katerimi podatki naj ga dopolni. Zato je zmoten pritožbeni očitek, da ga sodišče nikoli ni pozvalo na dopolnitev predloga.
rubež denarne terjatve - pravnomočnost sklepa o rubežu - sklep o prenosu terjatve - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe
Sodišče sme sklep o prenosu terjatve izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijanem sklepu terjatev ni individualizirana, saj ni opredeljen niti dolžnikov dolžnik niti podatki o domnevni terjatvi. Dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika, ki je bila z izpodbijanim sklepom prenesena v izterjavo, je namreč v zadostni meri opredeljena že v samem pravnomočnem sklepu o rubežu z dne 25. 11. 2014, prav tako dolžnikov dolžnik. Izpodbijani sklep o prenosu pa se v izreku sklicuje na pravnomočni sklep o rubežu in je tako povsem jasno, katera konkretna terjatev je bila prenesena v izterjavo, in zoper koga. Prav tako pritožba neutemeljeno navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, na koga se terjatev prenaša. Iz izreka sklepa namreč tudi izhaja, da se terjatev prenaša na predlog upnika do višine upnikove terjatve, kdo je upnik v tej zadevi, pa je navedeno v uvodu izpodbijanega sklepa in to tudi sicer ni sporno.
Toženka je dala tožeči stranki jasen nasvet, da naj ta izvrši pravnomočno sodbo. Zato bi tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ker ni ugovarjala višini izrečene denarne kazni, odločitev tožeče stranke, da ravna v nasprotju z navodilom toženke, prekinila vzročno zvezo med toženkino neskrbnostjo in nastalo škodno posledico. Drži, da bi tudi ugovor zoper višino denarne kazni lahko preprečil nastanek škode, pa vendarle je (kot že opozorjeno) treba na ravnanje toženke gledati kot na celoto, kar pa pomeni, da je pravilno svetovala tožeči stranki in zato tudi utemeljeno pričakovala, da bo ta sodbo izvršila.
ZN člen 69, 102. OZ člen 2, 3, 86, 86/1. ZPP člen 224, 224/1. URS člen 2.
premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - sporazum o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost sporazuma - namen ničnosti - notar - pomočnik - ustni dogovor - indično sklepanje
Ničnost je namenjena varovanju načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljnih načel obligacijskega prava.
Vse do dokončnega plačila upnikove terjatve je izvršitelj, ki je postavljen z odločbo sodišča, dolžan opravljati izvršilna dejanja, med katera sodi tudi prodaja že zarubljenih dolžničinih premičnih. Morebitno dogovarjanje z izvršiteljem o preklicu razpisane javne dražbe brez vednosti upnika ob pogoju, da bi dolžnica le delno poravnala upnikovo terjatev, ne odvezuje izvršitelja, da razpisanega izvršilnega dejanja ne bi opravil.
Izvršitelj je s svojim poročilom izkazal opravo izvršilnega dejanja, medtem ko dolžnica s pritožbenimi navedbami in dokazi ni izkazala, da izvršilno dejanje ni bilo opravljeno.
sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih zavrnitev zahtevka iz naslova razlike v plači in iz naslova odškodnine zaradi mobinga ter diskriminacije obrazložilo tudi z dokaznimi zaključki, ki jim pritožba ne nasprotuje. Vseeno pa je sodišče ob tem v 4. točki obrazložitve sodbe (glede razlike v plači) in v 6. točki obrazložitve sodbe (glede odškodnine) natančno pojasnilo, zakaj je bistveni razlog za zavrnitev zahtevka že v pomanjkljivi trditveni podlagi. Posledica nesklepčne tožbe - ko v navedbah tožeče stranke ni zadostne podlage za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč zavrnitev tožbenega zahtevka. V zvezi s tem tožnica v pritožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da ni podala zadostnih trditev, pač pa tožnica vztraja, da je sodišče ni pozvalo na dopolnitev navedb po 285. členu ZPP.