posestno varstvo - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti - dejanska oblast nad stvarjo - služnost - dostop do parcele
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno zgolj na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Posestno varstvo se ne izvaja iz pravice do posesti ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040209
OZ člen 433, 433/1, 433/2. ZPP člen 212, 339, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - solidarna odgovornost prevzemnika kakšne premoženjske celote - brezplačen prenos - pogodba o prenosu - koneksnost - poslovna sredstva - premoženje družbe - opravljanje dejavnosti - vsebinska povezava terjatve s prenesenim premoženjem - nagibi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
O pristopu k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote je možno govoriti šele, ko gre za enkraten, pogodben, neodplačen prenos premoženja, ki predstavlja gospodarsko celoto in s katerim je upnikova terjatev povezana.
Ključna predpostavka za uporabo te določbe je prav predpostavka povezanosti med obveznostjo dolžnika ter premoženjem, ki ga je ta odtujil. Navedeno predstavlja strogo in pomembno omejitev uporabe te določbe zgolj na tiste terjatve, ki so vsebinsko povezane s prenesenim premoženjem.
Pri prenosu poslovnih sredstev gre za prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka premoženjskih pravic, ki so organizacijsko-ekonomsko-pravno strukturirane tako, da kot celota omogočajo opravljanje dejavnosti družbe. Gre za to, da tisti, na katerega preide premoženjska celota, lahko nadaljuje z opravljanjem dejavnosti na podlagi prenosa te gospodarske celote.
Kadar pritožba očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, mora določno navesti, katera kršitev naj bi bila storjena in kako bi kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
kaznivo dejanje razžalitve - upravičeni tožilec - uradna oseba - policist kot oškodovanec
Že sama okoliščina, da je obdolženec v pisanju oškodovanca naslavljal kot policista, zapisal njegovo ime in priimek, z zatrjevanji, da je ″skorumpiran policist″, ″policijski drek″, ″pokvarjeni policaj″, ″policijska svinja″ in ″policijski komunistični gnoj″, omogoča sklepanje, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 168. člena KZ-1 in sicer, da naj bi bili kaznivi dejanji očitani obdolžencu storjeni proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v državnem organu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039605
KZ-1 člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3.. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino zato, da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je ponarejena listina tista, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri čemer ni pomembno, ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je ponarejena listina, zato je le-to v opisu dejanja potrebno konkretizirati. Gre za bistveni element kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki velja tako za izvršitveno obliko ponareditve listine, kakor tudi za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine.
V obravnavanem primeru se obdolženima R.V. in D.V. očita, da bi naj ponarejene listine uporabila kot prave s tem, da sta dne 25. 2. 2013 v davčno inšpekcijskem postopku obnove odmere dohodnine za leto (…), na Finančni urad Ptuj, po svojem pooblaščencu R.S., predložila ponarejene fotokopije potrdil o predaji gotovine (...), z namenom dokazovanja, da sta gotovino, navedeno na potrdilih, izročila predstavniku družbe M.N. d.o.o, kar pa nista storila, saj družba M.N. d.o.o. navedene gotovine ni nikoli prejela, zaradi česar so fotokopije potrdil ponarejene. Iz takega opisa kaznivega dejanja niso razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da izdajatelj potrdil ni tisti, ki je na njih naveden kot izdajatelj (niti ni razvidno, kdo je izdajatelj potrdil), temveč je konkretizacija očitka v celoti podana v smeri neresničnosti vsebine potrdil, kar za presojo kaznivega dejanja ponarejanja listin ni relevantno.
delitev nepremičnine v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - kmetijsko zemljišče - upravičen interes solastnika do določenega dela stvari
Iz določb SPZ izhaja, da je primarna fizična delitev stvari in si mora sodišče prizadevati za tako delitev. Prevzem zemljišča z izplačilom vrednosti solastninskega deleža drugemu solastniku po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev parcele ne bi bila mogoča ali bi povzročila znatno zmanjšanje vrednosti stvari.
krivdno povzročeni stroški - preložitev naroka za glavno obravnavo - premoženjsko in finančno stanje
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu obsežno obrazložilo obdolženčevo neaktivnost v zvezi z dvakratnim prihodom na glavno obravnavo, kar je vsakič terjalo preložitev glavnih obravnav in s tem tudi podaljšanje trajanja kazenskega postopka, zato je imelo vso pravno podlago, da je v skladu z določbo prvega odstavka člena 94 ZKP obdolžencu naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, ne glede na njegovo premoženjsko in socialno stanje, ki ga obdolženec problematizira v svojih pritožbenih navedbah.
kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena verodostojnosti izpovedbe - podatki o kazenskih in predkazenskih postopkih zoper tretje osebe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Do zatrjevane kršitve obdolženčeve pravice do obrambe pa tudi ni moglo priti s tem, ker prvo sodišče ni pridobilo podatkov o oškodovančevi predkaznovanosti. Na podlagi teh podatkov namreč ni mogoče ocenjevati verodostojnosti oškodovanca, niti graditi zaključkov o oškodovančevem vedenju obravnavanega dne, zaradi česar je bil ta dokaz tudi predlagan. Dejstvo je, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da je verodostojnost oškodovanca in njegovo vedenje potrebno ocenjevati na podlagi njegove izjave same zase in v povezavi z drugimi dokazi, kar je prvo sodišče v izpodbijani sodbi tudi prepričljivo storilo. Zato je tudi v tem delu pritožba neutemeljena.
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/2.
zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pooblastilo prokurista - zloraba izvršbe
Res je, da glede procesnih pooblastil prokurista v postopkih pred sodišči sodna praksa VSRS v preteklosti ni bila enotna, vendar pa je s sprejetjem in uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) zakonodajalec dvome glede prokuristovih upravičenj za opravljanje procesnih dejanj odpravil z novim tretjim odstavkom dodanim v 35. člen ZGD-1. Na podlagi slednjega lahko prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 (prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039871
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 134a, 134a/1, 221, 221/1.
nepopolna vloga - dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zalezovanja
Oškodovanka ni konkretizirala sicer datumsko opredeljenih elektronskih sporočil, na podlagi česar bi bilo šele možno sklepati oziroma ugotavljati, ali so in če so, na kakšen način so bila objektivno zmožna doseči posledico predmetnega kaznivega dejanja, ki naj bi se izražala v prestrašenosti in ogroženosti oškodovanke. Prav tako ni bila dovolj določno opredeljena posledica kaznivega dejanja, torej kako naj bi se oškodovankina prestrašenost in ogroženost manifestirali.
Glede opisa kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1, ki ga oškodovanka očita obema osumljenima, gre najprej ugotoviti, da sploh ne vsebuje časovne in krajevne opredelitve kaznivega dejanja. Čas in kraj storitve kaznivega dejanja sta obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan ter s tem omogočata učinkovito obrambo.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Okoliščina, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka oseba, ki je kot pravosodna sodelavka zaposlena na okrajnem sodišču, ki je sicer stvarno pristojno za sojenje v obravnavani kazenski zadevi, bi utegnila pri obdolžencu vzbuditi dvom o nepristranskosti tega okrajnega sodišča.
škodni dogodek - verbalni konflikt - huda telesna poškodba - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek - prispevek k nastanku škodnega dogodka - primerna višina odškodnine - pravno priznana škoda - objektivne in subjektivne okoliščine - neto plača - sodna praksa - dokazna ocena priče
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi če bi bila tožnica dejansko vpletena v kakšen verbalni konflikt s tožencem, ta ne opravičuje toženčevega fizičnega napada nanjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo 15.650 EUR odškodnine (13,94 oziroma zaokroženo na 14 povprečnih neto plač).
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 27, 27/9, 101, 101/10.
vožnja pod vplivom alkohola - voznik - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila
Pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbenimi navedbami, da je obdolženemu dokazano z gotovostjo le to, da je bil kritičnega dne pod vplivom alkohola, ne pa tudi, da je bil v kritičnem času voznik v cestnem prometu. Nenazadnje pa je potrebno poudariti tudi, da je skrajno nelogično in neprepričljivo nakazovanje, da bi se policisti iz mesta kontrole prometa, ki so ga izvajali v bližini Term ..., pripeljali pred večstanovanjsko stavbo na naslovu Ž., če ne bi pred zaznali obdolženčevega vozila v prometu na Celjski cesti, zlasti pa, da bi pri tem na kraj, kjer sta policist G. in policistka R. obravnavala obdolženca, naknadno pripeljala še druga patrulja, v kolikor ni bilo potrebno potrjevati istovetnosti voznika, ki je bil zaznan ob ustavljanju na Celjski cesti z voznikom, ki sta ga obravnavala policistka R. in policist G..
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za ugovor - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neudeležba stranke na naroku - pravne posledice
ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predpisuje nobene posebne pravne posledice.
URS člen 22.. ZNP-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 82, 82/5, 84, 84/1, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev stikov med staršem in otrokom - plačilo preživnine za otroka - postavitev začasnega zastopnika - nevročitev - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.
izjava obrambe o predlogu - predlog za podaljšanje pripora
S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu odločilo preden je iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP. Ta kršitev, ko se obramba ni mogla vsebinsko opredeliti do navedb v predlogu, je kot utemeljeno opozarja pritožba, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zaradi česar se pritožba utemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - napotitev dedičev na pravdo - pogodba o preužitku - obračunska vrednost zapuščine
Čim je med dediči spor o tem, ali je kdo od njih pridobil določeno zapustnikovo premoženje kot darilo ali pa odplačno, zapuščinsko sodišče ne more izračunati obračunske vrednosti zapuščine in višine nujnega deleža ter ugotoviti, ali je nujni dedni delež posameznih dedičev prikrajšan. Ker gre za spor o dejstvih, zapuščinsko sodišče teh vprašanj ne more samo reševati, saj sodi to v pristojnost pravdnega sodišča.
začasna odredba - sprememba stikov - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - telefonski stiki z otrokom
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe, kot enega izmed ukrepov za varstvo koristi otrok, je resna ogroženost otrok. V obravnavanem primeru ni bilo z zadostno mero verjetnosti izkazano, da bi otroku brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038797
DZ člen 5, 239, 239/2, 293. ZNP-1 člen 1. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 343. ZZZDR člen 106.
obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožnika - navedba akta, ki se izpodbija - podaljšanje roditeljske pravice - pravni učinek pravnomočnosti odločbe - starost otroka oziroma njegova polnoletnost - polnoletnost otroka - obstoj duševne motnje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - postavitev skrbnika - urejanje stikov z otrokom - starševska skrb
Obvezni sestavini pritožbe sta navedba sodbe, zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika, ki ju obravnavana pritožba vsebuje.
Drugemu tožencu (kateremu je bil zaradi hudega zaostanka v duševnem razvoju podaljšana roditeljska pravica) ni v korist ureditev stikov s tožnikom (očetom).
V skladu z določbo 293. člena DZ je treba za zakonske učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ. Ta ne pozna več podaljšanja roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, ampak sodišče mlade odrasle, ki zaradi motenj v razvoju ne morejo sami poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo za odrasle osebe.
Zakonski učinek sklepa, s katerim je bila staršem drugega toženca podaljšana roditeljska pravica, je torej, da je drugi toženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Skoraj enaindvajsetletni drugi toženec ni otrok v smislu sedaj veljavnega 5. člena DZ oziroma 1. člena KOP in v smislu 106. člena ZZZDR ter se ga ne sme več obravnavati kot otroka. Ker je tako, določbe ZZZDR in DZ (ki predstavljajo podlago za urejanje stikov z mladoletnimi otroki) ne dajejo podlage za urejanje stikov drugega toženca s tožnikom.
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Skrbnik je dolžan skrbeti za zadovoljevanje varovančevih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb, ne more pa ga zastopati v zadevah osebne narave.
utemeljen sum - pravnomočna obtožnica - podaljšanje pripora
Ker je v predmetni zadevi utemeljen sum pravnomočno ugotovljen in ker se od pravnomočnosti obtožnice niso ugotovila nova dejstva ali okoliščine, ki bi bile pomembne za presojo utemeljenosti suma glede obtoženemu očitanih kaznivih dejanj, tudi tokrat pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje utemeljenega suma, ni mogoče šteti za utemeljene.