zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - napotitev dedičev na pravdo - pogodba o preužitku - obračunska vrednost zapuščine
Čim je med dediči spor o tem, ali je kdo od njih pridobil določeno zapustnikovo premoženje kot darilo ali pa odplačno, zapuščinsko sodišče ne more izračunati obračunske vrednosti zapuščine in višine nujnega deleža ter ugotoviti, ali je nujni dedni delež posameznih dedičev prikrajšan. Ker gre za spor o dejstvih, zapuščinsko sodišče teh vprašanj ne more samo reševati, saj sodi to v pristojnost pravdnega sodišča.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039163
KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - premestitev na odprti oddelek - nadomestitev kazni zapora - specialni povratnik
Glede obdolženčeve prošnje v pritožbi, da mu naj pritožbeno sodišče dovoli prestajati kazen zapora na odprtem oddelku ZPKZ Maribor - Rogoza, pa je potrebno povedati, da je pritožbeno sodišče ne more obravnavati niti o njej odločiti, ampak bo o prošnji, ki jo bo vložil obdolženec, odločil ZPKZ Maribor, ko bo obdolženec nastopil izrečeno mu kazen zapora.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039056
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev dovoljene hitrosti - pritožba zoper delo policista - pravica do tolmača
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.
odškodninska odgovornost države za delo policije - protipravno ravnanje policista - zakonito ravnanje države - sorazmernost in nujnost ukrepa - upiranje tožnika - neupoštevanje odredbe policista - strokovni prijem
Do nezakonitega postopanja s strani policistov ni prišlo, saj je tožnik najprej kršil ZPrCP, v nadaljevanju pa tudi ZJRM-1. Policista sta ravnala pravilno ter skladno z ZNPPol. Prav tako sta upoštevala načelo sorazmernosti in zoper tožnika uporabila najmilejše, za obravnavani primer ustrezno prisilno sredstvo.
Skladno z 79. členom ZNPPol je uporaba sredstev za vklepanje in vezanje dovoljena, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe ali pridržanja.
vmesna sodba - odgovornost za škodo - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - odgovornost staršev za ravnanje otrok - odgovornost mladoletnika - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - nezgoda - pirotehnična nesreča - pravni standard - zmožnost razsojanja mladoletnika - deliktna sposobnost - huda malomarnost - naklep - ravnanje v stiski - soodgovornost za škodo - odgovornost šole - adekvatna vzročnost - teorija sine qua non
Pri presoji civilne odgovornosti se presoja vzročna zveza po načelu adekvatne vzročnosti in ne po načelu sine qua non, ki upošteva vse vzroke in posledice. Zato pritožba ne more uspeti z argumentom, da je prodajalec s prodajo pirotehničnega sredstva sprožil vrsto dogodkov, ki so pripeljali do nastanka škode. Za nezakonito prodajo pirotehničnih sredstev prodajalec odgovarja drugače kot tisti, ki je pirotehnično sredstvo uporabil in z njim povzročil škodo.
ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 9, 46, 46/3. ZOdvT člen 36. ZST-1 člen 3, 3/1, 14, 15, 15/2.
povrnitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - neuspeh v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
Vsaka stranka je lahko oproščena le plačila tistih sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati sama. Tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč se nanaša le na upravičencu nastale stroške postopka in dejanske izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca. Plačila sodnih taks, drugih stroškov postopka, dejanskih izdatkov in nagrade pooblaščenca, ki so nastali tožniku, torej toženca ne moreta biti oproščena, saj za to ni zakonske podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039148
KZ-1 člen 86.
alternativni način izvršitve kazni zapora - subjektivne in objektivne okoliščine
Obsojeni namreč ne izpolnjuje pogojev za alternativno prestajanje kazni, saj v predlogu ni navedel nobenih relevantnih razlogov, ki bi utemeljevali njegov predlog, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039871
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 134a, 134a/1, 221, 221/1.
nepopolna vloga - dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zalezovanja
Oškodovanka ni konkretizirala sicer datumsko opredeljenih elektronskih sporočil, na podlagi česar bi bilo šele možno sklepati oziroma ugotavljati, ali so in če so, na kakšen način so bila objektivno zmožna doseči posledico predmetnega kaznivega dejanja, ki naj bi se izražala v prestrašenosti in ogroženosti oškodovanke. Prav tako ni bila dovolj določno opredeljena posledica kaznivega dejanja, torej kako naj bi se oškodovankina prestrašenost in ogroženost manifestirali.
Glede opisa kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1, ki ga oškodovanka očita obema osumljenima, gre najprej ugotoviti, da sploh ne vsebuje časovne in krajevne opredelitve kaznivega dejanja. Čas in kraj storitve kaznivega dejanja sta obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan ter s tem omogočata učinkovito obrambo.
posestno varstvo - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti - dejanska oblast nad stvarjo - služnost - dostop do parcele
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno zgolj na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Posestno varstvo se ne izvaja iz pravice do posesti ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039710
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 129, 129a, 129a-1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev
Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev.
Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri delodajalcih R., s. p., oziroma pri pritožbeno navajanemu novemu potencialnemu delodajalcu T., s. p., tako ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sodna poravnava - sporna dejstva
Zapuščinsko sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more rešiti sámo, ampak je dolžno dati dediču, katerega pravico šteje za manj verjetno, možnost, da dokazuje svoj prav v pravdi.
rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
Do kdaj lahko zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (člen 173/III ZPP) ali pa, da so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (določba sedmega odstavka 163. člena ZPP).
ZPP člen 116, 116/1, 156, 156/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna rs - povračilo stroškov odvetniku
Ker gre pri nepravilni vročitvi za napako sodišča, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/2.
zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pooblastilo prokurista - zloraba izvršbe
Res je, da glede procesnih pooblastil prokurista v postopkih pred sodišči sodna praksa VSRS v preteklosti ni bila enotna, vendar pa je s sprejetjem in uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) zakonodajalec dvome glede prokuristovih upravičenj za opravljanje procesnih dejanj odpravil z novim tretjim odstavkom dodanim v 35. člen ZGD-1. Na podlagi slednjega lahko prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 (prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrek kazenskih točk - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje izvršitve sankcije
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati določb o zastaranju pregona iz 42. člena ZP-1. Ta je namreč bil pravnomočno končan s pravnomočnostjo plačilnih nalogov, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke. Prav tako ne more biti govora o zastaranju izvršitve sankcij, saj se sankcija kazenskih točk izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in je dejansko bila izvršena, saj sicer ministrstvo ne bi poslalo sodišču obvestila, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Poleg tega se je na zastaranje mogoče sklicevati le v primeru, ko je zastaralni rok v celoti iztekel. Dejstvo, da je zastaralni rok skoraj potekel, pa vsekakor ne more imeti enakih učinkov kot njegov iztek in je sklicevanje na domnevno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru neutemeljeno.
postopek osebnega stečaja - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - pomanjkanje procesne sposobnosti - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odpravljiva pomanjkljivost - konec postopka osebnega stečaja - prenehanje zastopanja - prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika - konkludentna izjava volje - odobritev neupravičeno zastopanega - naknadna odobritev procesnih dejanj - veljavnost pooblastila - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti
V začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.
ZD člen 210. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine - darilo - preklic darila - huda nehvaležnost - pravica do izjave - zaslišanje priče - dokazna ocena - dejansko stanje
Prav je, da sodišče ob zaslišanju stranke z dodatnimi vprašanji preveri, ali stranka izpoveduje po resnici, vendar mora pri tem ostati znotraj vsebinskega okvira spora. To pomeni, da se mora omejiti na odločilna in druga pravnopomembna dejstva.
upravičeni razlogi za preložitev naroka - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje opravičljivega razloga - priznanje neprerekanih dejstev
Za izkazovanje opravičljivega razloga za izostanek je sprejemljiv vsakršen dokaz, ki potrjuje zatrjevano dejstvo, ki naj bi predstavljalo razlog za nujno in nepredvidljivo ter neodložljivo obveznost, ki je stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku onemogočila pristopiti na razpisani narok. Zato je ustreznost dokaza za izkazovanje opravičljivega razloga za izostanek odvisna od zatrjevanih okoliščin, ki pa so znane le stranki sami. Ker gre za okoliščine, ki so objektivno dokazljive, tožena stranka pa prav nobenega dokaza o zatrjevanem ni predložila in tega tudi ni storila z obravnavano pritožbo, se izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke ni štelo za opravičljive oziroma opravičilo za neustrezno, kot povsem pravilno.