ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 9, 46, 46/3. ZOdvT člen 36. ZST-1 člen 3, 3/1, 14, 15, 15/2.
povrnitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - neuspeh v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
Vsaka stranka je lahko oproščena le plačila tistih sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati sama. Tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč se nanaša le na upravičencu nastale stroške postopka in dejanske izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca. Plačila sodnih taks, drugih stroškov postopka, dejanskih izdatkov in nagrade pooblaščenca, ki so nastali tožniku, torej toženca ne moreta biti oproščena, saj za to ni zakonske podlage.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 339, 339/2, 339/2-15.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti - razlogi za razveljavitev - prekinitev pravdnega postopka - očitek protispisnosti - vročitev s fikcijo
Prekinitev postopka pa ne more biti namenjena diskreciji pravdne stranke, ali in kdaj bo obstajala, saj je lahko le posledica nastopa tistih začasnih objektivnih okoliščin, katerih vsebino in trajanje je ZPP omejil z nastopom zakonskih razlogov za nadaljevanje postopka.
Tožena stranka se je na samo vročanje sklicevala samo v tem smislu, da ji sodba ne dejansko ne pojmovno ni mogla biti vročena, ker sama v času vročanja ni obstajala. Svoj predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč utemeljevala s prenehanjem teka procesnih rokov kot posledico prekinitve postopka, nepravilnosti pri samem načinu ali poteku vročanja sodbe pa ni zatrjevala. V pritožbi tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena s fikcijo. Fikcija vročitve pa potrjuje kot resnično ne le domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino seznanjen.
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/2.
zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pooblastilo prokurista - zloraba izvršbe
Res je, da glede procesnih pooblastil prokurista v postopkih pred sodišči sodna praksa VSRS v preteklosti ni bila enotna, vendar pa je s sprejetjem in uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) zakonodajalec dvome glede prokuristovih upravičenj za opravljanje procesnih dejanj odpravil z novim tretjim odstavkom dodanim v 35. člen ZGD-1. Na podlagi slednjega lahko prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 (prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.
škodni dogodek - verbalni konflikt - huda telesna poškodba - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek - prispevek k nastanku škodnega dogodka - primerna višina odškodnine - pravno priznana škoda - objektivne in subjektivne okoliščine - neto plača - sodna praksa - dokazna ocena priče
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi če bi bila tožnica dejansko vpletena v kakšen verbalni konflikt s tožencem, ta ne opravičuje toženčevega fizičnega napada nanjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo 15.650 EUR odškodnine (13,94 oziroma zaokroženo na 14 povprečnih neto plač).
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Okoliščina, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka oseba, ki je kot pravosodna sodelavka zaposlena na okrajnem sodišču, ki je sicer stvarno pristojno za sojenje v obravnavani kazenski zadevi, bi utegnila pri obdolžencu vzbuditi dvom o nepristranskosti tega okrajnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039871
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 134a, 134a/1, 221, 221/1.
nepopolna vloga - dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zalezovanja
Oškodovanka ni konkretizirala sicer datumsko opredeljenih elektronskih sporočil, na podlagi česar bi bilo šele možno sklepati oziroma ugotavljati, ali so in če so, na kakšen način so bila objektivno zmožna doseči posledico predmetnega kaznivega dejanja, ki naj bi se izražala v prestrašenosti in ogroženosti oškodovanke. Prav tako ni bila dovolj določno opredeljena posledica kaznivega dejanja, torej kako naj bi se oškodovankina prestrašenost in ogroženost manifestirali.
Glede opisa kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1, ki ga oškodovanka očita obema osumljenima, gre najprej ugotoviti, da sploh ne vsebuje časovne in krajevne opredelitve kaznivega dejanja. Čas in kraj storitve kaznivega dejanja sta obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan ter s tem omogočata učinkovito obrambo.
ZIZ člen 20a, 26, 26/1, 26/2. ZGD-1 člen 481, 505, 526. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42, 42/1.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - odkupna opcija - pogojna terjatev - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - negativno dejstvo - sprememba družbenika - sprememba poslovnega deleža - sprememba družbene pogodbe - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ.
Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom o ujemanju spremenjene družbene pogodbe s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža.
Četudi teorija in praksa menita, da zgolj v primeru spremembe družbenikov ne gre za spremembo družbene pogodbe, gre v konkretnem primeru tudi za spremembo pri poslovnih deležih, saj je bil predmet nakupne opcije le del deleža družbenika in se je s tem oblikoval nov poslovni delež, kar pa predstavlja spremembo družbene pogodbe.
stečaj zapuščine - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - rok za plačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - obročno plačilo predujma - zavrženje predloga
Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 14. 5. 2020. Tega datuma ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga.
Rok 15 dni določa tretji odstavek 233. člena ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv.
Do poteka roka mora biti plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039163
KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - premestitev na odprti oddelek - nadomestitev kazni zapora - specialni povratnik
Glede obdolženčeve prošnje v pritožbi, da mu naj pritožbeno sodišče dovoli prestajati kazen zapora na odprtem oddelku ZPKZ Maribor - Rogoza, pa je potrebno povedati, da je pritožbeno sodišče ne more obravnavati niti o njej odločiti, ampak bo o prošnji, ki jo bo vložil obdolženec, odločil ZPKZ Maribor, ko bo obdolženec nastopil izrečeno mu kazen zapora.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.
rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
Do kdaj lahko zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (člen 173/III ZPP) ali pa, da so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (določba sedmega odstavka 163. člena ZPP).
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sodna poravnava - sporna dejstva
Zapuščinsko sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more rešiti sámo, ampak je dolžno dati dediču, katerega pravico šteje za manj verjetno, možnost, da dokazuje svoj prav v pravdi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039710
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 129, 129a, 129a-1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev
Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev.
Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri delodajalcih R., s. p., oziroma pri pritožbeno navajanemu novemu potencialnemu delodajalcu T., s. p., tako ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za ugovor - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neudeležba stranke na naroku - pravne posledice
ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predpisuje nobene posebne pravne posledice.
spor o pristojnosti - zbornica - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
ZPP člen 142, 343, 343/1, 343/2. ZS člen 83a. ZZUSUDJZ člen 3.
prepozna pritožba - osebno vročanje fizični osebi - vročanje sodbe - vročanje s fikcijo - procesni prekluzivni rok - pričetek teka roka - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pisanje je bilo tožencu vročeno po uveljavitvi ZZUSUDJZ, ki je med drugim določal, da procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo do prenehanja razlogov za ukrepe po 83.a členu ZS in ZZUSUDJZ. 8-dnevni rok za vložitev pritožbe je tako pričel teči prvi naslednji dan po prenehanju začasnih ukrepov, to je s 1. 6. 2020.
utemeljen sum - pravnomočna obtožnica - podaljšanje pripora
Ker je v predmetni zadevi utemeljen sum pravnomočno ugotovljen in ker se od pravnomočnosti obtožnice niso ugotovila nova dejstva ali okoliščine, ki bi bile pomembne za presojo utemeljenosti suma glede obtoženemu očitanih kaznivih dejanj, tudi tokrat pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje utemeljenega suma, ni mogoče šteti za utemeljene.
ZD člen 210. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine - darilo - preklic darila - huda nehvaležnost - pravica do izjave - zaslišanje priče - dokazna ocena - dejansko stanje
Prav je, da sodišče ob zaslišanju stranke z dodatnimi vprašanji preveri, ali stranka izpoveduje po resnici, vendar mora pri tem ostati znotraj vsebinskega okvira spora. To pomeni, da se mora omejiti na odločilna in druga pravnopomembna dejstva.