postopek osebnega stečaja - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - pomanjkanje procesne sposobnosti - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odpravljiva pomanjkljivost - konec postopka osebnega stečaja - prenehanje zastopanja - prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika - konkludentna izjava volje - odobritev neupravičeno zastopanega - naknadna odobritev procesnih dejanj - veljavnost pooblastila - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti
V začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Okoliščina, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka oseba, ki je kot pravosodna sodelavka zaposlena na okrajnem sodišču, ki je sicer stvarno pristojno za sojenje v obravnavani kazenski zadevi, bi utegnila pri obdolžencu vzbuditi dvom o nepristranskosti tega okrajnega sodišča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039056
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev dovoljene hitrosti - pritožba zoper delo policista - pravica do tolmača
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.
škodni dogodek - verbalni konflikt - huda telesna poškodba - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek - prispevek k nastanku škodnega dogodka - primerna višina odškodnine - pravno priznana škoda - objektivne in subjektivne okoliščine - neto plača - sodna praksa - dokazna ocena priče
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi če bi bila tožnica dejansko vpletena v kakšen verbalni konflikt s tožencem, ta ne opravičuje toženčevega fizičnega napada nanjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo 15.650 EUR odškodnine (13,94 oziroma zaokroženo na 14 povprečnih neto plač).
odškodninska odgovornost države za delo policije - protipravno ravnanje policista - zakonito ravnanje države - sorazmernost in nujnost ukrepa - upiranje tožnika - neupoštevanje odredbe policista - strokovni prijem
Do nezakonitega postopanja s strani policistov ni prišlo, saj je tožnik najprej kršil ZPrCP, v nadaljevanju pa tudi ZJRM-1. Policista sta ravnala pravilno ter skladno z ZNPPol. Prav tako sta upoštevala načelo sorazmernosti in zoper tožnika uporabila najmilejše, za obravnavani primer ustrezno prisilno sredstvo.
Skladno z 79. členom ZNPPol je uporaba sredstev za vklepanje in vezanje dovoljena, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe ali pridržanja.
ZPP člen 116, 116/1, 156, 156/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna rs - povračilo stroškov odvetniku
Ker gre pri nepravilni vročitvi za napako sodišča, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena verodostojnosti izpovedbe - podatki o kazenskih in predkazenskih postopkih zoper tretje osebe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Do zatrjevane kršitve obdolženčeve pravice do obrambe pa tudi ni moglo priti s tem, ker prvo sodišče ni pridobilo podatkov o oškodovančevi predkaznovanosti. Na podlagi teh podatkov namreč ni mogoče ocenjevati verodostojnosti oškodovanca, niti graditi zaključkov o oškodovančevem vedenju obravnavanega dne, zaradi česar je bil ta dokaz tudi predlagan. Dejstvo je, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da je verodostojnost oškodovanca in njegovo vedenje potrebno ocenjevati na podlagi njegove izjave same zase in v povezavi z drugimi dokazi, kar je prvo sodišče v izpodbijani sodbi tudi prepričljivo storilo. Zato je tudi v tem delu pritožba neutemeljena.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 339, 339/2, 339/2-15.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti - razlogi za razveljavitev - prekinitev pravdnega postopka - očitek protispisnosti - vročitev s fikcijo
Prekinitev postopka pa ne more biti namenjena diskreciji pravdne stranke, ali in kdaj bo obstajala, saj je lahko le posledica nastopa tistih začasnih objektivnih okoliščin, katerih vsebino in trajanje je ZPP omejil z nastopom zakonskih razlogov za nadaljevanje postopka.
Tožena stranka se je na samo vročanje sklicevala samo v tem smislu, da ji sodba ne dejansko ne pojmovno ni mogla biti vročena, ker sama v času vročanja ni obstajala. Svoj predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč utemeljevala s prenehanjem teka procesnih rokov kot posledico prekinitve postopka, nepravilnosti pri samem načinu ali poteku vročanja sodbe pa ni zatrjevala. V pritožbi tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena s fikcijo. Fikcija vročitve pa potrjuje kot resnično ne le domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino seznanjen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00045837
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 202c, 202c/2, 44, 44/3, 44/4. ZDavP-2 člen 125, 126.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zastaranje izvršitve sankcije - zavrženje predloga - prepozen predlog
Zastaranje izvrševanja sankcije sicer ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom. Kljub temu pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da je njegovo pritožbeno izraženo pričakovanje, da bo postopek ustavljen, brez realne in pravne podlage. Res je sicer, da tretji odstavek 44. člena ZP-1 določa štiriletni absolutni zastaralni rok za začetek izvrševanja, ki se šteje od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, vendar pa četrti odstavek 44. člena ZP-1 nadalje določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
Tudi sklicevanje storilca na zastaranje izvršitve sankcije je neutemeljeno.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040209
OZ člen 433, 433/1, 433/2. ZPP člen 212, 339, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - solidarna odgovornost prevzemnika kakšne premoženjske celote - brezplačen prenos - pogodba o prenosu - koneksnost - poslovna sredstva - premoženje družbe - opravljanje dejavnosti - vsebinska povezava terjatve s prenesenim premoženjem - nagibi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
O pristopu k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote je možno govoriti šele, ko gre za enkraten, pogodben, neodplačen prenos premoženja, ki predstavlja gospodarsko celoto in s katerim je upnikova terjatev povezana.
Ključna predpostavka za uporabo te določbe je prav predpostavka povezanosti med obveznostjo dolžnika ter premoženjem, ki ga je ta odtujil. Navedeno predstavlja strogo in pomembno omejitev uporabe te določbe zgolj na tiste terjatve, ki so vsebinsko povezane s prenesenim premoženjem.
Pri prenosu poslovnih sredstev gre za prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka premoženjskih pravic, ki so organizacijsko-ekonomsko-pravno strukturirane tako, da kot celota omogočajo opravljanje dejavnosti družbe. Gre za to, da tisti, na katerega preide premoženjska celota, lahko nadaljuje z opravljanjem dejavnosti na podlagi prenosa te gospodarske celote.
Kadar pritožba očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, mora določno navesti, katera kršitev naj bi bila storjena in kako bi kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
kaznivo dejanje razžalitve - upravičeni tožilec - uradna oseba - policist kot oškodovanec
Že sama okoliščina, da je obdolženec v pisanju oškodovanca naslavljal kot policista, zapisal njegovo ime in priimek, z zatrjevanji, da je ″skorumpiran policist″, ″policijski drek″, ″pokvarjeni policaj″, ″policijska svinja″ in ″policijski komunistični gnoj″, omogoča sklepanje, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 168. člena KZ-1 in sicer, da naj bi bili kaznivi dejanji očitani obdolžencu storjeni proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v državnem organu.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Ker v postopku ni podanega odgovora na tožbo, je zamudno sodbo dopustno izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če toženka dejanskih okoliščin ni zatrjevala v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, jih več ne more v pritožbenem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039605
KZ-1 člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3.. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino zato, da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je ponarejena listina tista, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri čemer ni pomembno, ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je ponarejena listina, zato je le-to v opisu dejanja potrebno konkretizirati. Gre za bistveni element kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki velja tako za izvršitveno obliko ponareditve listine, kakor tudi za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine.
V obravnavanem primeru se obdolženima R.V. in D.V. očita, da bi naj ponarejene listine uporabila kot prave s tem, da sta dne 25. 2. 2013 v davčno inšpekcijskem postopku obnove odmere dohodnine za leto (…), na Finančni urad Ptuj, po svojem pooblaščencu R.S., predložila ponarejene fotokopije potrdil o predaji gotovine (...), z namenom dokazovanja, da sta gotovino, navedeno na potrdilih, izročila predstavniku družbe M.N. d.o.o, kar pa nista storila, saj družba M.N. d.o.o. navedene gotovine ni nikoli prejela, zaradi česar so fotokopije potrdil ponarejene. Iz takega opisa kaznivega dejanja niso razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da izdajatelj potrdil ni tisti, ki je na njih naveden kot izdajatelj (niti ni razvidno, kdo je izdajatelj potrdil), temveč je konkretizacija očitka v celoti podana v smeri neresničnosti vsebine potrdil, kar za presojo kaznivega dejanja ponarejanja listin ni relevantno.
stečaj zapuščine - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - rok za plačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - obročno plačilo predujma - zavrženje predloga
Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 14. 5. 2020. Tega datuma ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga.
Rok 15 dni določa tretji odstavek 233. člena ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv.
Do poteka roka mora biti plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 27, 27/9, 101, 101/10.
vožnja pod vplivom alkohola - voznik - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila
Pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbenimi navedbami, da je obdolženemu dokazano z gotovostjo le to, da je bil kritičnega dne pod vplivom alkohola, ne pa tudi, da je bil v kritičnem času voznik v cestnem prometu. Nenazadnje pa je potrebno poudariti tudi, da je skrajno nelogično in neprepričljivo nakazovanje, da bi se policisti iz mesta kontrole prometa, ki so ga izvajali v bližini Term ..., pripeljali pred večstanovanjsko stavbo na naslovu Ž., če ne bi pred zaznali obdolženčevega vozila v prometu na Celjski cesti, zlasti pa, da bi pri tem na kraj, kjer sta policist G. in policistka R. obravnavala obdolženca, naknadno pripeljala še druga patrulja, v kolikor ni bilo potrebno potrjevati istovetnosti voznika, ki je bil zaznan ob ustavljanju na Celjski cesti z voznikom, ki sta ga obravnavala policistka R. in policist G..
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za ugovor - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neudeležba stranke na naroku - pravne posledice
ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predpisuje nobene posebne pravne posledice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039163
KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - premestitev na odprti oddelek - nadomestitev kazni zapora - specialni povratnik
Glede obdolženčeve prošnje v pritožbi, da mu naj pritožbeno sodišče dovoli prestajati kazen zapora na odprtem oddelku ZPKZ Maribor - Rogoza, pa je potrebno povedati, da je pritožbeno sodišče ne more obravnavati niti o njej odločiti, ampak bo o prošnji, ki jo bo vložil obdolženec, odločil ZPKZ Maribor, ko bo obdolženec nastopil izrečeno mu kazen zapora.