odločanje o tožbenem zahtevku - izdaja sklepa o izvršbi - izrek sodbe - izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu - sprememba določbe zakona - obravnavanje glavne stvari - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na spremenjeni 436. člen ZPP, ki v novem drugem odstavku določa, da se plačilni nalog (sklep o izvršbi) v primeru obrazloženega ugovora razveljavi, nato pa sodišče začne z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku (hkrati je bil črtan prejšnji tretji odstavek 436. člena ZPP), sodišču ni več treba odločiti o usodi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine.
V opisanem položaju je tožničina navedba, da naj ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, smiselno pomenila zgolj to, da tožnica vztraja pri tožbenem zahtevku, ki je bil postavljen že v predlogu za izvršbo oziroma, da sodišče tožencu naloži plačilo terjatve, kot je bila opredeljena v predlogu za izvršbo in kot jo je sodišče že „prisodilo“ tožnici v razveljavljenem sklepu o izvršbi. To pomeni, da se je tožnica ves čas postopka (sprva izvršilnega, nato pravdnega) zavzemala za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen v predlogu za izvršbo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041401
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s 131. členom OZ odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel ob dvigu 19 do 22-kilogramskega zabojnika. Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal, da bi bila ugotovljena kila na levi strani ingvinalnega predela posledica spornega dviga, saj je imel kilo na tem mestu že v preteklem letu.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost - stvarna pristojnost - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža
ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine, ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna.
samopomoč - sklep presenečenja - spor zaradi motenja posesti - posest nepremičnine - odklop elektrike - posestno varstvo - dejanska oblast nad stvarjo - uporaba stvari - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - ekonomski interes - protipravnost posega v posest
Irelevantno je, da tožnica živi v drugem kraju. Bistveno je, da je tožnica brunarico uporabljala, pri čemer ni potrebno, da med posestnikom in stvarjo obstaja fizični kontakt oziroma se ne zahteva kontinuirana uporaba stvari, v konkretnem primeru prebivanje tožnice v brunarici. Bistveno je, da je imela tožnica, kadar je to hotela, možnost brunarico uporabljati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1, 40, 40/1, 40/1-1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - odmera izvedenine - pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - stroški za izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pisna izdelava izvedenskega mnenja ne vključuje del in stroškov, ki so bili potrebni za to, da se mnenje lahko izdela, ampak jih Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih vrednoti posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039743
ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 19.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - odtujitev stvari - udeleženec v nepravdnem postopku - materialni udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - pravni interes - vstop stranke v postopek
Pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je treba šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna.
Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Glede na ureditev, bi moralo pri tožeči stranki obstajati takšno (trajno) zdravstveno stanje, zaradi katerega, kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati večine v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 opredeljenih osnovnih življenjskih potreb.
invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - pravice iz naslova invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Sodišče prve stopnje je skladno s 63. členom ZPIZ-2 pravilno štelo, da se v tem primeru kot svoj poklic štejejo vsa dela, ki jih je tožnik opravljal kot nekvalificirani delavec in ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim. Tožnik je namreč na naroku izpovedal, da ima končano osnovno šolo in da je nazadnje delal kot voznik kombija na razvozu tiskovin, pred tem pa je bil 21 let zaposlen v lesni industriji kot delavec v proizvodnji. Kot je to določeno v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2 se namreč kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami.
Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12, 12/3, 12/3-1.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost - dohodkovni cenzus
Po naravi predstavlja plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, obliko državne pomoči de minimis. Bistveno je, da se subjekt kot prejemnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegov pravni status, pravno organizacijsko obliko ali način financiranja, kamor so po mnenju Ministrstva za finance skladno s pojasnilom Ministrstva za kulturo uvrščeni tudi samozaposleni v kulturi.
Materialnopravno stališče sodišča, da je zaradi neupoštevanja odhodkov, zaposlenim z visokimi odhodki onemogočeno uveljavljanje pravice do plačila socialnih prispevkov iz državnega proračuna in da način ugotavljanja dohodkovnega položaja upravičenca onemogoča spoštovanje namena ZUJIK, zaradi česar krši ustavno zagotovljeno pravico do socialne varnosti, je zmotno.
Primarno se socialna varnost samozaposlenih v kulturi res zagotavlja z instituti, ki jih predvideva splošna zakonodaja s področja socialne varnosti, kar je nenazadnje tudi razvidno iz opredelitve instituta plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, ko kot upravičence opredeli zaposlene v kulturi in izvzame kot upravičence zaposlene določenih sektorjev. Že slednje potrjuje dejstvo, da gre za subvencije, ki so primarno namenjene kot spodbuda za gospodarski razvoj, vendar pa vsekakor posegajo na področje socialne varnosti samozaposlenih v kulturi. Za priznanje te pravice je bistveno ugotavljanje ali upravičenec presega cenzus, ki je določen specifično za to področje, zato je potrebno upoštevati tudi določila posebnega zakona, ki v delu načina ugotavljanja dohodkovnega položaja upravičenca odkazuje na Uredbo o samozaposlenih v kulturi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1, 40/1-4, 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Dejstvo, da je bilo potrebno obsežni statični izračun (katerega del je bil priložen izvedenskemu mnenju) 'izvrednotiti' po veljavnih predpisih (tj. Evrokodih), in sicer za posamezne obtežbe, ki bi morale biti upoštevane v osnovnem statičnem izračunu dobavitelja jeklenega šotora ter še po dejanskih obtežbah, pri katerih se je objekt porušil, je namreč sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je pojasnilo, da iz pisnega izvedenskega mnenja (pod točko 5.0 z naslovom "Upoštevana dokumentacija, zakoni, predpisi in viri", med katerimi so tudi Evrokodi) sicer izhaja, da je izvedenec pri izdelavi mnenja poleg dokumentacije v spisu upošteval še pravne predpise s področja gradbeništva, da pa ti ne predstavljajo dodatne dokumentacije v smislu 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Prav tako je zavzelo pravilno stališče, da Evrokodi ne predstavljajo dodatne dokumentacije, ker gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja.
Izvedenec bi moral v predlogu, v katerem je priglasil materialne stroške (pisarniški material ipd.) v znesku 80,00 EUR, te ustrezno analizirati po vrsti (npr. za porabljen papir, poštnino, tiskanje pisnega izvedenskega mnenja) in višini ter jih tudi izkazati. Samo na ta način bi bilo namreč mogoče izvedencu ob pravilni uporabi materialnega prava priznati povračilo dejanskih materialnih stroškov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Opravljanje dela (in v tem okviru prihod na delo) je temeljna obveznost delavca, določena v prvem odstavku 33. člena ZDR-1, in se od delodajalca ne zahteva (niti ne pričakuje), da delavca v zvezi s tem poučuje ali da ga opozarja, da mu v primeru neupravičenih izostankov z dela lahko pogodbo o zaposlitvi odpove.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 10, 11, 23, 23/7. ZKP člen 378, 378/2, 403, 403/2, 492.
udeležba stranke - pritožbena seja - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - predaja drugi državi članici - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZPP člen 45, 191. ZBan-1 člen 350.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - krajevna pristojnost sodišča - sosporništvo na pasivni strani - solidarna zaveza - solidarna obveznost - Banka Slovenije - Nova Ljubljanska banka (NLB) - razlog za prekinitev postopka - ustavna odločba - odškodninski zahtevek - ločeno obravnavanje zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Ker sta toženi stranki v konkretnem primeru „zgolj“ solidarni zavezanki (solidarna sospornika) in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo (drugo toženo stranko), ne predstavlja razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
ZASP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 17, 18, 19, 169. OZ člen 179.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - odškodnina za duševne bolečine - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - TV oddaja - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - moralna avtorska pravica - pravica do prve objave - soavtorstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - domneva kdo je avtor - uporabnik avtorskega dela - obseg in višina škode - presoja višine odškodnine - porušeno duševno ravnovesje - dokazna pravila - načelo proste presoje dokazov
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo avtorsko delo ustvarjeno v tesnem skupnem sodelovanju tožnikov, je podan zaključek, da obema avtorjema pripada nedeljiva avtorska pravica. Ni namreč ugotovljeno, da bi se prispevki avtorjev lahko ločeno izkoriščali. Glede na ustvarjalno povezanost tožnikov in tesno naravo dela, deležev prispevkov zaradi zlitosti niti ni mogoče razlikovati. V takšni situaciji to pomeni, da delež prispevka (npr. 1/2 ali 1/3) posameznega avtorja v razmerju do toženke kot uporabnice dela niti nima odločilnega pomena, saj lahko vsak soavtor sam zahteva varstvo celotne pravice.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142, 142/6, 318.. ZPIZ-2 člen 199, 199/4, 201, 201/1, 413, 413/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - poklicno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - zavarovalna doba s povečanjem
Pravne osebe so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj. Upoštevaje navedene določbe o vročanju iz 142. člena ZPP je bila toženki tožba v odgovor vročena, četudi ji obvestilo o prispelem pisanju ni bilo puščeno v hišnem predalčniku (kar ji ni moglo biti, ker ga kljub opozorilu pošte ni imela) ali puščeno na vratih stanovanja (poslovnega prostora), ampak na mizi v pisarni osebe, ki je prevzemala pošto.
Poklicno zavarovanje ureja ZPIZ-2 v 11. delu. 199. člen ZPIZ-2 določa krog zavarovancev poklicnega zavarovanja, 201. člen ZPIZ-2 pa določa postopek določitve delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri čemer posebna komisija, ki jo imenuje minister (prvi odstavek 201. člena ZPIZ-1), ni bila imenovana kot tudi ni Vlada Republike Slovenije določila meril in kriterijev, na podlagi katerih bi komisija odločala (četrti odstavek 199. člena ZPIZ-2). Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo prehodno določbo 413. člena ZPIZ-2, ki v prvem odstavku določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Upoštevalo je navedbo v tožbi, da je toženka tožniku do 31. 12. 2012 plačevala prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma se je zanj oziroma za njegovo delovno mesto ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Že na podlagi tega dejstva je njegov zahtevek utemeljen.