zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža
ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine, ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - začasna ureditev spornega razmerja - sodno varstvo - varovanje (ne)obstoječega stanja - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ob odsotnosti pogojev za izdajo začasne odredbe gre za namen, ki mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočno končan postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva
Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem. Morebitna vložitev izrednega pravnega sredstva ni ovira za nadaljevanje tega postopka. Prav tako ni nobene podlage za to, da bi sodišče tehtalo morebitne posledice za obe pravdni stranki za primer, da bi bila pravnomočna odločitev na Vrhovnem sodišču RS razveljavljena.
sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - obstoj upnika
Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ ugotavlja, da se izpodbijana odločitev nanaša na osebo, ki v času ugovornega postopka ni več obstajala in je tako izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 11. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz podatkov spisa ter evidenc AJPES namreč izhaja, da je bila družba D., matična št. ..., izbrisana iz sodnega registra dne 31. 5. 2019 in tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni več obstajala.
Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12, 12/3, 12/3-1.
samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost - dohodkovni cenzus
Po naravi predstavlja plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, obliko državne pomoči de minimis. Bistveno je, da se subjekt kot prejemnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegov pravni status, pravno organizacijsko obliko ali način financiranja, kamor so po mnenju Ministrstva za finance skladno s pojasnilom Ministrstva za kulturo uvrščeni tudi samozaposleni v kulturi.
Materialnopravno stališče sodišča, da je zaradi neupoštevanja odhodkov, zaposlenim z visokimi odhodki onemogočeno uveljavljanje pravice do plačila socialnih prispevkov iz državnega proračuna in da način ugotavljanja dohodkovnega položaja upravičenca onemogoča spoštovanje namena ZUJIK, zaradi česar krši ustavno zagotovljeno pravico do socialne varnosti, je zmotno.
Primarno se socialna varnost samozaposlenih v kulturi res zagotavlja z instituti, ki jih predvideva splošna zakonodaja s področja socialne varnosti, kar je nenazadnje tudi razvidno iz opredelitve instituta plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, ko kot upravičence opredeli zaposlene v kulturi in izvzame kot upravičence zaposlene določenih sektorjev. Že slednje potrjuje dejstvo, da gre za subvencije, ki so primarno namenjene kot spodbuda za gospodarski razvoj, vendar pa vsekakor posegajo na področje socialne varnosti samozaposlenih v kulturi. Za priznanje te pravice je bistveno ugotavljanje ali upravičenec presega cenzus, ki je določen specifično za to področje, zato je potrebno upoštevati tudi določila posebnega zakona, ki v delu načina ugotavljanja dohodkovnega položaja upravičenca odkazuje na Uredbo o samozaposlenih v kulturi.
najemna pogodba - pristojnost v gospodarskih sporih - spor o pristojnosti
V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska nižjega od 20.000,00 EUR, kar pomeni, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za premoženjski spor iz najemnega pogodbenega razmerja med tožečo stranko, ki je registrirana kot društvo, in toženo stranko, samostojnim podjetnikom. Po nobenem izmed kriterijev iz dvaintridesetega poglavja ZPP (od 480. do 484. člena ZPP) obravnavanega spora ni mogoče opredeliti za gospodarski spor.
samopomoč - sklep presenečenja - spor zaradi motenja posesti - posest nepremičnine - odklop elektrike - posestno varstvo - dejanska oblast nad stvarjo - uporaba stvari - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - ekonomski interes - protipravnost posega v posest
Irelevantno je, da tožnica živi v drugem kraju. Bistveno je, da je tožnica brunarico uporabljala, pri čemer ni potrebno, da med posestnikom in stvarjo obstaja fizični kontakt oziroma se ne zahteva kontinuirana uporaba stvari, v konkretnem primeru prebivanje tožnice v brunarici. Bistveno je, da je imela tožnica, kadar je to hotela, možnost brunarico uporabljati.
neizrabljen letni dopust - trditveno in dokazno breme
Tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek le pavšalno in nesubstancirano prerekala. Iz odgovora na tožbo namreč izhaja, da je v zvezi s tem zahtevkom tožena stranka navedla le, da tožnica za svoj zahtevek ni predložila nobenih dokazov, da je trditvena podlaga omejena zgolj na zatrjevanje, da evropska direktiva določa, da je delavec upravičen do denarnega nadomestila, če letnega dopusta ni mogel v celoti izrabiti, ter da tožnici nihče ni preprečeval izrabe letnega dopusta, tožena stranka pa ne more biti odgovorna, če tožnica letnega dopusta za navedena leta ni izkoristila. Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek prerekala le po temelju, s popolnoma neutemeljenimi navedbami, ni pa nasprotovala denarnemu zahtevku (po obračunu, ki ga je predložila tožnica) po višini, s predložitvijo svojega izračuna nadomestila za neizrabljeni letni dopust za sporno obdobje, čeprav kot delodajalec razpolaga z vsemi podatki. Zaradi navedenega tožnica tudi ni bila dolžna pojasnjevati oziroma natančneje obrazložiti svojega izračuna. Zato stališču sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ni mogoče pritrditi.
Tožena stranka utemeljeno navaja, da umika predloga štiri mesece od predaje poslovnega prostora ni mogoče šteti kot takojšnjega, kar je podlaga za priznanje pravdnih stroškov tožeči stranki v primeru umika tožbe v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP.
Ob upoštevanju dejstev, da je imenovani zdravnik z odločbo z dne 3. 1. 2020 odločil, da je tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločitev tožene stranke v I. točki izreka izpodbijane dokončne odločbe z dne 12. 12. 2019, da je tožnica od 21. 12. 2019 dalje zmožna za delo. Z odločbo z dne 3. 1. 2020 je bilo namreč pravnomočno odločeno, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni tudi po 21. 12. 2019, konkretno od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020.
Določba četrtega odstavka 111. člena OZ med učinki razvezane pogodbe naštetimi v predhodnih odstavkih istega člena določa še dodatni reparacijski zahtevek verzijske narave, če je imel prejemnik (v tem primeru kupec - tožena stranka) korist od prejete izpolnitve. Ker je podlaga za pridobitev korist kasneje odpadla, prejemnik do take koristi ni upravičen. Prejemnik, ki je stvar uporabljal od dneva prejema do dneva vrnitve oziroma v tem primeru okvare je bil deležen koristi. V skladu s splošnimi pravili se prejemnik s takšno koristjo ne sme obogatiti. Zato mora poleg stvari drugi stranki vrniti tudi povračilo za koristi, ki jih je bil deležen3.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038828
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1.
sprememba denarne kazni v zapor - prisilna izterjava denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - način izvršitve denarne kazni
Rok za plačilo denarne kazni iz petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila. V tem času lahko sodišče do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo denarne kazni, kar pa se v obravnavanem primeru, ko končno tega ni predlagal niti pritožnik, ni zgodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00040000
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/4. ZPP člen 214, 214/2.
odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - pogodba o valutnem trgovanju - upniki družbe kot oškodovanci - nezmožnost družbe poplačati upnike - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe - odstopna izjava poslovodje - nesporno dejstvo - obstoj tihe družbe - tiha družba - dejanski lastnik - privilegij poslovne presoje - negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja - možnost vpliva na poslovanje družbe - razbremenitev odgovornosti - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - skrbnost banke
Skladno s četrtim odstavkom 263. člena ZGD-1 lahko odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja in nadzora, uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Tožnik mora poleg svoje terjatve do družbe, ki mu je družba ne more poplačati, izkazati tudi družbino odškodninsko terjatev do toženca kot nekdanjega direktorja.
Toženec (zgolj zaradi svoje funkcije) ne more nositi odgovornosti za morebitna protipravna ravnanja drugih.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravni standard izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da za ugotovitev neizčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega za popravo prirejene srčne napake, če ni zagotovljene varne izvedbe. To velja tudi za operativni poseg pri odrasli osebi, ko se poprava prirojene srčne napake izvaja v programih in po kirurgih, specializiranih za otroško srčno kirurgijo.
nadomestna vročitev - vročitev s fikcijo - dan fiktivne vročitve - nekonkretizirane navedbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Ni sporno, da je vročevalec 14. 5. 2019 v hišnem predalčniku toženke pustil obvestilo o prispelem pismu, pritožnica pa ne zatrjuje, da v obvestilu ni bila opozorjena na to, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, v katerem bi morala pisanje dvigniti. Zato se poštna pošiljka (z dopolnitvijo tožbe in pozivom za odgovor) šteje za vročeno s potekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila, torej na dan 29. 5. 2019. Iz tega sledi, da nastop fikcije vročitve ni odvisen od tega, kdaj vročevalec v hišnem predalčniku toženke pusti poštno pošiljko, v kateri se nahaja dopolnitev tožbe in poziv za odgovor, pač pa od trenutka, ko v njenem hišnem predalčniku pusti obvestilo o prispelem pismu (ki naj ga toženka dvigne). Pisanje se v hišnem predalčniku naslovnika pusti šele po preteku 15 dnevnega roka, šteto od obvestila, naj naslovnik dvigne sodno pisanje (četrti odstavek 142. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 221b, 221d, 221d/1, 221e. ZPP člen 11, 337, 337/1.
poenostavljena prisilna poravnava - začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - pritožba upnika - pravni interes za pritožbo - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic. Čeprav je torej v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožbene navedbe upnika dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker navedenih trditev pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo zaradi varstva načela kontradiktornosti in pravice do izjave ter pravice do pravnega sredstva ne more samo prvič presojati, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
ustavitev izvršbe - odtujitev poslovnega deleža - izvršba na poslovni delež družbenika
Ker po dovolitvi izvršbe ni prišlo do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ustaviti izvršbo. Tega ni storilo v izpodbijanem sklepu niti ni nakazalo, da bo v nadaljevanju postopka. ZIZ ne prepoveduje, da bi na to opozoril dolžnik v ugovoru.
invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - pravice iz naslova invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Sodišče prve stopnje je skladno s 63. členom ZPIZ-2 pravilno štelo, da se v tem primeru kot svoj poklic štejejo vsa dela, ki jih je tožnik opravljal kot nekvalificirani delavec in ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim. Tožnik je namreč na naroku izpovedal, da ima končano osnovno šolo in da je nazadnje delal kot voznik kombija na razvozu tiskovin, pred tem pa je bil 21 let zaposlen v lesni industriji kot delavec v proizvodnji. Kot je to določeno v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2 se namreč kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - izjemne okoliščine - opravičljiv vzrok - trditveno breme
Izvršba na nepremičnino, ki predstavlja dom, niti izpraznitev in izročitev take nepremičnine, sama po sebi nista nedopustni, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri dolžniku podane okoliščine, ki dolžniku trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe, onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Takih okoliščin pa dolžnik v svojem predlogu ni navajal. Navedel je le, da z družino ne poseduje drugega stanovanja ali stanovanjske hiše, kjer bi v primeru izpraznitve predmetne nepremičnine lahko živel. Zgolj dejstvo, da se bo moral dolžnik z družino preseliti, pa (še) nima v posesti druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredil nov dom, pa ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov pa dolžnik ni zatrjeval. Ni zatrjeval ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi mu trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.