Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sodni izvedenec - stroški izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - strokovna ekspertiza
Za izjemno zahtevno delo morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec posebej obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre (ne le za zelo zahtevno, pač pa) za izjemno zahtevno delo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine - garaža - omejitev priposestvovanja - izključna posest - trajanje priposestvovanja - dobroverni in zakoniti posestnik - dobroverni lastniški posestnik - priposestvovalna doba - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni pomembno, če tožnikova posest ni bila izključna ves čas priposestvovalne dobe. Bistveno je, da so ga tudi ostali uporabniki garaže obravnavali kot lastnika in ne zgolj enega od njenih uporabnikov.
Ker je bilo dejansko stanje drugačno od zemljiškoknjižnega, bi se morala toženka ob sklepanju darilne pogodbe prepričati, kakšna je tožnikova pravica na sporni garaži. Šele če bi izpolnila svojo raziskovalno dolžnost, bi se lahko sklicevala na določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, po katerem pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Za raziskovalno dolžnost zadošča že obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da ima tretji posest na nepremičnini, ki je predmet pravnega posla.
vmesna sodba - prometna nesreča - fingirana prometna nesreča - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - dokazni standard - dokazovanje - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Po četrtem odstavku 286. člena ZPP lahko stranke kasneje navajajo nova dejstva, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Obstoj krivde je treba razlagati ob upoštevanju namena in učinkov določbe o prekluziji, ki na eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, na drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Presoja v posamičnem primeru mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma. Stranki gre načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, a se to lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
sodna ureditev meje - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - stroški - stroški v postopku za ureditev meje - prosti preudarek
Odločitev, da polovico skupnih stroškov krije tretja nasprotna udeleženka, polovico pa predlagateljici, temelji na pooblastilu sodišču iz drugega odstavka 40. člena ZNP-1, da v primerih, ko zakon ne določa drugače, o skupnih stroških odloči po prostem preudarku.
poškodba na delu - zdrs na spolzkih tleh - poškodba gležnja - denarna odškodnina za duševne bolečine
Pritožba sicer nima prav, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati, da je tožnik delovno mesto moral zamenjati tudi zaradi drugih zdravstvenih težav (reaktivnega artritisa) in ne zgolj zaradi posledic poškodbe utrpele v škodnem dogodku, saj izvedenec tožnikovo zmanjšanje življenjske aktivnosti veže zgolj na poškodbo in ne na bolezen. Vendar se prvostopenjsko sodišče pri odmeri višine odškodnine iz tega naslova neutemeljeno sklicuje na sodno prakso v podobnih primerih v zadevah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 451/2005, II Ips 1271/2008 in II Ips 702/2005, da je v teh zadevah oškodovancem za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena odškodnina v višini 19 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Navedeno ne drži, saj gre v navedenih primerih za dosojeno odškodnino kot celoto, medtem ko so odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjene nižje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00052447
ZD člen 142, 142/1, 142/3.. ZPP člen 191, 191/1, 196, 197, 318, 318/1.. OZ člen 395.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - posledice neodgovora na tožbo - plačilo odškodnine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarni dolžniki - nujni in enotni sosporniki
Vsak dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove samostojno do višine vrednosti podedovanega premoženja, če je pa dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne (prvi in tretji odstavek 142. člena Zakona o dedovanju). Solidarni dolžniki pa niso ne nujni ne enotni sosporniki.
vožnja pod vplivom alkohola - uživanje alkohola - krivda
Upoštevajoč navedeno ostaja neizpodbito ugotovljeno dejstvo, da je obdolženec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu imel v organizmu najmanj 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s čemer je izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška. Prav tako pa pritožbeno sodišče kljub navedbam o tem, da ni vedel, da so mu v sok vlili vodko, ker se vodke ne okusi, nima nobenih pomislekov niti v zaključke prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi za prekršek tudi odgovoren.
vmesna ali končna sodba - odškodninska odgovornost - fingirana prometna nesreča - dokazni standard - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - izvedenec avtomobilske stroke - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme glede okoliščin v zvezi z izključitvijo odgovornosti je na strani zavarovalnice; ta nastopi šele, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer. Pri tem mora odločilna dejstva stranka (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu dokaznemu standardu, z izjemami, ki zahtevajo njegovo znižanje oziroma prilagajanje, tudi sodna praksa še vedno sledi.
predmet zapuščinskega postopka - stranke v zapuščinskem postopku - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje pravice v pravdi - izločitve iz zapustnikovega premoženja
V zapuščinskem postopku sodišče odloča o tem, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zahtevki, ki se tičejo zapustnikovega premoženja, a niso dednopravne narave, praviloma niso in ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka. Tudi o izločitvi določenega premoženja iz zapuščine lahko zapuščinsko sodišče praviloma odloča zgolj v zakonsko predvidenih primerih (izločitev v korist potomcev, izročitev gospodinjskih predmetov ipd., primerjaj 32. in 33. člen ZD).
Predlagatelju je bilo že s predhodnim sklepom naloženo, da v 8 dneh plača 607,94 EUR iz naslova skupnih stroškov izvedenca. To, da predlagatelj svoje obveznosti ni poravnal, ni razlog za izdajo novega sklepa o isti obveznosti, torej o zadevi, o kateri je bilo že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00038826
OZ člen 164, 164/1, 921, 949.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - materialna škoda na vozilu - popravilo vozila - ugotavljanje višine škode - izračun zavarovalnine
Splošni pogoji toženke dopuščajo možnost, da zavarovanec za popravilo svojega vozila izbere drug servis, kot tistega, na katerega je bil napoten ob ogledu škode. V tem primeru pa je v drugem odstavku 26. člena splošnih pogojev določena zgornja meja odgovornosti toženke za povračilo škode na tožnikovem vozilu, ki je lahko največ enaka ceni popravila vozila pri toženkinem pogodbenem servisu. Za določitev najvišjega zneska toženkine obveznosti je torej odločilna končna (skupna) cena popravila zavarovanega vozila pri pogodbenem servisu in ne posamezne cene materiala in urne postavke dela v okviru celotne storitve popravila zavarovanega vozila pri tem servisu. Cene in popusti, ki jih pogodbeni servis zagotavlja toženki, so tako predmet pogodbenega razmerja med toženko in njenim pogodbenim servisom in jih toženka ne more kar enostransko uveljaviti tudi v pogodbenem razmerju s tožnikom.
Ker je bila za toženkino zavarovanko predvidljivo, da z njeno dvižno ploščadjo upravljajo tudi nepooblaščene osebe (zlasti vozniki tovornjakov), predvidljivo pa je bilo tudi, da lahko ob tem pride do poškodb, če ravnajo napačno (kar je tudi bilo predvidljivo, saj o pravilni uporabi ni bilo mogoče samodejno sklepati), bi morala poskrbeti, da nepooblaščene osebe bodisi z njo ne bi rokovale ali pa jih nedvoumno opozoriti na nevarnost in na pravilno rokovanje z mehanizmom. Navedeno bi terjalo minimalni vložek.
S tem, ko je tožnik kot voznik tovornjaka sam ravnal z dvižno ploščadjo, čeprav je vedel, da morajo z njo upravljati delavci toženkine zavarovanke, in obenem površno spregledal, da se je eden izmed njenih delavcev še nahajal blizu, je tudi sam veliko prispeval k škodnemu dogodku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039023
KZ-1 člen 228, 228/1, 251, 251/1. ZKP člen 311, 311/3, 344, 344/1, 355, 355/1.
poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.
Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da predmetno kaznivo dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je obe posojilni pogodbi obtoženi z oškodovancem sklenil kot direktor družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obtoženi v predmetnem času edini družbenik in direktor družbe in da je pogodbi sklenil v imenu te družbe kot posojilojemalke, posojilo pa je bilo namenjeno za potrebe izvedb del v Avstriji, kar je v opisu kaznivega dejanja navedeno in kar je pravilno na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
delegacija krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da se oškodovanka kot tožilka A.Š. kot okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti redno udeležuje zaslišanj ter obravnav na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da se preiskovalni in kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na zaslišanjih in glavnih obravnavah ter da se z njo družijo na uradnih dogodkih kot tudi izven delovnega časa, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti razmeroma majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - dopustitev stranske intervencije - stranski intervenient - obvestitev drugega o pravdi - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - pravni interes stranskega intervenienta - povzročitelj škode - plačilo odškodnine - regresni zahtevek - regresna obveznost zavarovanca
Interes, da se lahko nekdo pridruži eni od strank kot stranski intervenient, mora biti pravni in dolžnost stranskega intervenienta je, da ob priglasitvi stranske intervencije obrazloži obstoj predpostavk za dopustnost stranske intervencije. To velja tudi, če pravdne stranke ne nasprotujejo vstopu stranskega intervenienta v pravdo, saj lahko sodišče tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta (prvi odstavek 200. člena ZPP). Pravni interes za intervencijo v pravdi je podan, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj, interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi pridružiti.
neogibna potrebnost pripora - uradno prijavljeno stalno prebivališče - ponovitvena nevarnost
Res je, da obramba ponuja, da bi lahko obdolženec živel na drugem koncu Slovenije, če bi bil odrejen milejši ukrep, a zgolj fizična razdalja, glede na vpetost obdolženca v obravnavano okolje, po sodbi pritožbenega sodišča ne govori v prid uporabe milejšega ukrepa za preprečitev ponovitvene nevarnosti, ko je tudi sicer obdolženec ob odreditvi takšnega ukrepa s strani policije nasprotoval navajanju naslova, kjer naj bi se obravnavana kriminalna količina odvijala, v odredbo o prepovedi približevanja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039863
OZ člen 190, 198, 346. SPZ člen 66.
plačilo uporabnine - nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine - zamenjava ključavnice - solastnik nepremičnine - stanovanjska hiša - upravičenja solastnika - pravica solastnika do posesti - pravica do uporabe solastne nepremičnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - prikrajšanje - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - družinsko nasilje - fizično nasilje - psihično nasilje - gluha oseba - ogroženost v družini - delitev solastnega premoženja - izročitev ključev - zastaranje tožbenega zahtevka - splošni zastaralni rok - nepremagljive ovire - zadržanje zastaranja
Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (66. člen SPZ). Če solastnik solastne stvari ne more uporabljati, ker mu je bila souporaba onemogočena, mu pripada pravica do uporabnine. Gre za primer prikrajšanja, urejen v 198. členu OZ, ki ga je skladno s sodno prakso treba razlagati skupaj s 190. členom OZ. Prikrajšanje mora biti konkretno in realno, prikrajšani pa vanj ne sme privoliti. Če se solastnik prostovoljno odpove uporabi svoje nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
Stališče sodne prakse je, da je solastnik, ki solastno nepremičnino zapusti zaradi okoliščin, zaradi katerih mu je onemogočena njena uporaba, med katere spada tudi nasilje solastnika, neupravičeno prikrajšan, zato je do plačila uporabnine upravičen, tudi če souporabe ni izrecno zahteval.