KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039297
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a, 129a/2.
sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - sodba - posebni sklep
Po četrtem odstavku 364. člena mora izrek sodbe, ko je obtoženec spoznan za krivega, obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v 359. členu ZKP. Eden teh je tudi tisti iz tretjega odstavka 359. člena, vendar slednji določa, da sodišče ″lahko″ v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Takšna zakonska ureditev je usklajena z zakonsko možnostjo, da lahko obsojenec in njegov zagovornik v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za alternativno izvršitev kazni podata tudi v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe oziroma v petnajstih dneh od zadnje vročitve, če je obsojencu ali zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti.
poškodba na delu - zdrs na spolzkih tleh - poškodba gležnja - denarna odškodnina za duševne bolečine
Pritožba sicer nima prav, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati, da je tožnik delovno mesto moral zamenjati tudi zaradi drugih zdravstvenih težav (reaktivnega artritisa) in ne zgolj zaradi posledic poškodbe utrpele v škodnem dogodku, saj izvedenec tožnikovo zmanjšanje življenjske aktivnosti veže zgolj na poškodbo in ne na bolezen. Vendar se prvostopenjsko sodišče pri odmeri višine odškodnine iz tega naslova neutemeljeno sklicuje na sodno prakso v podobnih primerih v zadevah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 451/2005, II Ips 1271/2008 in II Ips 702/2005, da je v teh zadevah oškodovancem za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena odškodnina v višini 19 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Navedeno ne drži, saj gre v navedenih primerih za dosojeno odškodnino kot celoto, medtem ko so odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjene nižje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sodni izvedenec - stroški izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - strokovna ekspertiza
Za izjemno zahtevno delo morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec posebej obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre (ne le za zelo zahtevno, pač pa) za izjemno zahtevno delo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038991
ZP-1 člen 25, 25/1.
fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - načelo sorazmernosti - vrednost vozila - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da je podana sorazmernost med posegom v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter varnostjo oziroma pravico do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pravica ostalih udeležencev cestnega prometa do varnosti njihovega zdravja in življenja nedvomno odtehta poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine, kot je to ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v okviru presoje sorazmernosti upoštevalo tako vrednost vozila, ki po oceni obdolženca znaša okrog 3.000,00 EUR, kot tudi okoliščino, da naj bi obdolženec po podatkih na dan 30. 1. 2020 bil brez otrok in zaposlen v Avstriji ter prejema plačo okrog 1.200,00 EUR. Pravilno je tudi izpostavilo, da tudi v primeru, če bi vozilo bilo več vredno, bi bilo zelo nevarno, da ga ima obdolženec v posesti. Pritožbeno izpostavljanje, da je obdolženec zaradi epidemije koronavirusa izgubil zaposlitev v Avstriji, na presojo sorazmernosti izreka tega ukrepa ne vpliva bistveno, kjer v ničemer ne vpliva na presojo, da gre za nevarnega voznika, obljubam storilca, da bo vozilo prodal zaradi zagotavljanja preživljanja, pa glede na zgoraj izpostavljeno ni mogoče verjeti.
pritožba upravitelja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - stroški v stečajnem postopku
Sklep je bil izdan v skladu z določbami pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP, ki določa plačilo stroškov stečajnega postopka. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka.
vmesna sodba - prometna nesreča - fingirana prometna nesreča - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - dokazni standard - dokazovanje - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Po četrtem odstavku 286. člena ZPP lahko stranke kasneje navajajo nova dejstva, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Obstoj krivde je treba razlagati ob upoštevanju namena in učinkov določbe o prekluziji, ki na eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, na drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Presoja v posamičnem primeru mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma. Stranki gre načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, a se to lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
sodna ureditev meje - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - stroški - stroški v postopku za ureditev meje - prosti preudarek
Odločitev, da polovico skupnih stroškov krije tretja nasprotna udeleženka, polovico pa predlagateljici, temelji na pooblastilu sodišču iz drugega odstavka 40. člena ZNP-1, da v primerih, ko zakon ne določa drugače, o skupnih stroških odloči po prostem preudarku.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
Glede na to, da je pritožnik kot tožnik zahteval plačilo zavarovalnine, je bilo na njem breme dokazovanja trditve o višini stroškov popravila. Ker tako dejstva v zvezi z obsegom škode, nastale v zavarovalnem primeru, kot v zvezi z obsegom popravila (zamenjanih ali popravljenih delov vozila in potrebnega dela) izvirajo iz tožnikove sfere, ni bilo podlage za prevalitev dokaznega bremena na toženko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039023
KZ-1 člen 228, 228/1, 251, 251/1. ZKP člen 311, 311/3, 344, 344/1, 355, 355/1.
poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.
Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da predmetno kaznivo dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je obe posojilni pogodbi obtoženi z oškodovancem sklenil kot direktor družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obtoženi v predmetnem času edini družbenik in direktor družbe in da je pogodbi sklenil v imenu te družbe kot posojilojemalke, posojilo pa je bilo namenjeno za potrebe izvedb del v Avstriji, kar je v opisu kaznivega dejanja navedeno in kar je pravilno na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
predmet zapuščinskega postopka - stranke v zapuščinskem postopku - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje pravice v pravdi - izločitve iz zapustnikovega premoženja
V zapuščinskem postopku sodišče odloča o tem, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zahtevki, ki se tičejo zapustnikovega premoženja, a niso dednopravne narave, praviloma niso in ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka. Tudi o izločitvi določenega premoženja iz zapuščine lahko zapuščinsko sodišče praviloma odloča zgolj v zakonsko predvidenih primerih (izločitev v korist potomcev, izročitev gospodinjskih predmetov ipd., primerjaj 32. in 33. člen ZD).
vmesna ali končna sodba - odškodninska odgovornost - fingirana prometna nesreča - dokazni standard - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - izvedenec avtomobilske stroke - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme glede okoliščin v zvezi z izključitvijo odgovornosti je na strani zavarovalnice; ta nastopi šele, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer. Pri tem mora odločilna dejstva stranka (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu dokaznemu standardu, z izjemami, ki zahtevajo njegovo znižanje oziroma prilagajanje, tudi sodna praksa še vedno sledi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00038826
OZ člen 164, 164/1, 921, 949.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - materialna škoda na vozilu - popravilo vozila - ugotavljanje višine škode - izračun zavarovalnine
Splošni pogoji toženke dopuščajo možnost, da zavarovanec za popravilo svojega vozila izbere drug servis, kot tistega, na katerega je bil napoten ob ogledu škode. V tem primeru pa je v drugem odstavku 26. člena splošnih pogojev določena zgornja meja odgovornosti toženke za povračilo škode na tožnikovem vozilu, ki je lahko največ enaka ceni popravila vozila pri toženkinem pogodbenem servisu. Za določitev najvišjega zneska toženkine obveznosti je torej odločilna končna (skupna) cena popravila zavarovanega vozila pri pogodbenem servisu in ne posamezne cene materiala in urne postavke dela v okviru celotne storitve popravila zavarovanega vozila pri tem servisu. Cene in popusti, ki jih pogodbeni servis zagotavlja toženki, so tako predmet pogodbenega razmerja med toženko in njenim pogodbenim servisom in jih toženka ne more kar enostransko uveljaviti tudi v pogodbenem razmerju s tožnikom.
Ker je bila za toženkino zavarovanko predvidljivo, da z njeno dvižno ploščadjo upravljajo tudi nepooblaščene osebe (zlasti vozniki tovornjakov), predvidljivo pa je bilo tudi, da lahko ob tem pride do poškodb, če ravnajo napačno (kar je tudi bilo predvidljivo, saj o pravilni uporabi ni bilo mogoče samodejno sklepati), bi morala poskrbeti, da nepooblaščene osebe bodisi z njo ne bi rokovale ali pa jih nedvoumno opozoriti na nevarnost in na pravilno rokovanje z mehanizmom. Navedeno bi terjalo minimalni vložek.
S tem, ko je tožnik kot voznik tovornjaka sam ravnal z dvižno ploščadjo, čeprav je vedel, da morajo z njo upravljati delavci toženkine zavarovanke, in obenem površno spregledal, da se je eden izmed njenih delavcev še nahajal blizu, je tudi sam veliko prispeval k škodnemu dogodku.
delegacija krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da se oškodovanka kot tožilka A.Š. kot okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti redno udeležuje zaslišanj ter obravnav na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da se preiskovalni in kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na zaslišanjih in glavnih obravnavah ter da se z njo družijo na uradnih dogodkih kot tudi izven delovnega časa, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti razmeroma majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
Predlagatelju je bilo že s predhodnim sklepom naloženo, da v 8 dneh plača 607,94 EUR iz naslova skupnih stroškov izvedenca. To, da predlagatelj svoje obveznosti ni poravnal, ni razlog za izdajo novega sklepa o isti obveznosti, torej o zadevi, o kateri je bilo že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039613
URS člen 29.. KZ-1 člen 187, 187/1, 187/2.. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do zaslišanja obremenilne priče - privilegij zoper samoobtožbo - varstvo ustavnih pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku
Sodišče je obdolženčev privilegij zoper samoobtožbo dolžno upoštevati vselej in brez omejitev, vendar pa zaradi tega soobdolženci ne smejo biti prikrajšani za pravico, da postavljajo vprašanja soobdolžencu, ki jih obremenjuje, četudi iz objektivno opravičljivih razlogov med postopkom ne morejo uveljavljati tega ustavnega jamstva. Pravica do zaslišanja in izpodbijanja obremenilnih prič ni absolutna in obrambi ne daje neomejenih možnosti, da vselej in brez omejitev na glavni obravnavi doseže tako zaslišanje. Če obdolženec nikoli v postopku ni imel možnosti, da zasliši obremenilno pričo (ali soobdolženca, kot v konkretnem primeru), to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravic obrambe.
Obsodilna sodba, kadar obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se ne sme izključno ali odločilno opirati na njihove izpovedbe. Za dokaz, ki je v pomembni meri podlaga za obsodilno sodbo, gre tudi tedaj, kadar je sodišče, ki je sodbo izreklo, ostale dokaze presojalo predvsem iz vidika, ali potrjujejo sporne izjave obremenilnih prič.
ZPP člen 4, 339, 339/2-8, 339/2-10, 451, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 427, 427/4. URS člen 22, 23.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevzem dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedbo naroka izrecno zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2019 (red. št. 16 spisa), zato nikakor niso bili podani pogoji za odločanje brez naroka iz prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Ker ga sodišče prve stopnje ni razpisalo, je tako izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nadalje pa je prenagljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi časovne oddaljenosti med obvestilom tožeči stranki o spornem prevzemu dolga družbe A., d. o. o.. s strani tožene stranke konce leta 2017 ter vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženo stranko v tej zadevi marca 2019, slednjega ni mogoče šteti kot konkludentne privolitve tožeče stranke v smislu določb 427. člena OZ. Tožeči stranki namreč ni bil postavljen rok za privolitev v skladu s četrtim odstavkom 427. člena OZ, pri čemer je sodišče prve stopnje (kot smiselno izpostavlja pritožba) spregledalo, da je tožeča stranka trdila (in tudi hotela dokazati), da naj bi med pravdnima strankama skozi celotno leto 2018 potekala (ustna) komunikacija v zvezi z zatrjevanim prevzemom dolga v smeri, da je ta še vedno aktualen.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - oderuška pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - nedopustnost podlage - pacta sunt servanda - ničnost pogodbe - morala - nemoralna pogodba - kavza pogodbe - nepoznavanje prava - skrbnost ravnanja
Okoliščine konkretnega primera presegajo abstraktni dejanski stan izpodbijanja pogodbe zaradi napake volje, presegajo pa tudi abstraktni dejanski stan iz 119. člena OZ, ker se bolj prekrivajo z abstraktnim dejanskim stanom iz 86. člena OZ. Namen tožnikov, ki se je oblikoval kot glavni razlog (kavza) za sklenitev dednega dogovora, je bil oškodovanje čeških dedičev, njuna ravnanja pa je moč oceniti kot hud poseg v temeljna moralna načela, ki veljajo v obligacijskih razmerjih. Razlog, zaradi katerega sta tožnika sklenila dedni dogovor, je bil usmerjen v uresničitvi interesa, ki je v nasprotju z moralnimi načeli.