ZD člen 29, 46, 46/1, 46/3, 48, 52. OZ člen 15, 533, 533/1, 538, 538/1. ZPP člen 8, 214.
vračunanje daril v dedni delež - oblika sklenitve pogodbe - ustna darilna pogodba - dokazna ocena - osebni stečaj - vrednost darila ob zapustnikovi smrti
V določenih primerih se kljub ugotovitvi, da je zapustnik dal dediču darilo, le-to ne vračuna v dedni delež, če je izkazano, da je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila takšna zapustnikova volja, kot izhaja iz tretjega odstavka 46. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00039987
URS člen 23. ZGD-1 člen 505, 501, 501/3, 521, 521/1, 521/1-5, 521/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/2, 44/3, 82, 82/1, 82/2, 300, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 343, 343/4. ZST-1 člen 30, 30/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 27, 27/8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - zastopanje družbe - začasni zastopnik - konflikt interesov - izključitev družbenika - sodna izključitev družbenika iz družbe - tožba na izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe - nasprotna tožba - konkurenca zahtevkov - vrednost spornega prometa - predlog za zavarovanje - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - stranke in njihovi zakoniti zastopniki - upravljanje družbe - pravica do sodnega varstva - vodstvo glavne obravnave - predlog za izločitev sodnika - predlog za združitev pravd - združitev pravd v skupno obravnavanje - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pomanjkanje pravnega interesa - stroški postopka
V situaciji, ko družbo zastopata dva direktorja skupno in nista zmožna izoblikovati skupne volje v pravdi, postavitev začasnega zastopnika ni na mestu. Družba namreč zakonitega zastopnika ima. Konflikti v družbi se ne morejo reševati s postavitvijo začasnega zastopnika v pravdi. V družbi z omejeno odgovornostjo družbo v sporih s poslovodjo zastopajo družbeniki. V obravnavnem primeru je neodzivnost poslovodij nadomestila aktivnost edine preostale družbenice, ki se je zavzemala za obstanek družbe.
Zahtevka na izključitev družbenika in prenehanje družbe je dopustno obravnavati skupaj, da se lahko s tem dokončno razreši spor v družbi. Po izvedenem postopku in glede na okoliščine primera pa se bo izkazalo ali je potrebno dati prednost zahtevku za izključitev ali na prenehanje družbe. Ni mogoče trditi, da naj ima v slehernem primeru prednost obstanek družbe. Različni stališči družbenikov obvladujoče družbe v odvisni družbi, še ne upravičujejo izključitve enega ali drugega. Družbenika namreč ni mogoče prisiliti v isto mnenje kot ga ima drugi družbenik. Kvečjemu taka naziranja podpirajo odločilno dejstvo, to pa je, da porušeni odnosi v družbi onemogočajo doseganje njenih ciljev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.
vmesna sodba - prometna nesreča - fingirana prometna nesreča - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - dokazni standard - dokazovanje - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Po četrtem odstavku 286. člena ZPP lahko stranke kasneje navajajo nova dejstva, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Obstoj krivde je treba razlagati ob upoštevanju namena in učinkov določbe o prekluziji, ki na eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, na drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Presoja v posamičnem primeru mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma. Stranki gre načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, a se to lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
ZGD-1 člen 187. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - neizvedba naroka
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 229/2014 z dne 2. 7. 2015 jasno zapisalo, da "povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe". Glede na navedeno ne more biti nobenega dvoma, da je terjatev iz naslova kondikcijskega zahtevka nastala v trenutku, ko je bila izpolnjena obveznost izročitve stvarnega vložka iz nične Pogodbe z dne 4. 7. 2008 (ZK dovolilo za vknjižbo nepremičnin, izročenih kot stvari vložek, je v sami Pogodbi).
nepodaljšljivost roka - ugovor zoper obtožnico - zakonski prekluzivni rok
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se v skladu s prvim odstavkom člena 87 ZKP namreč roki, ki so določeni po določbah ZKP, ne smejo podaljševati, med take roke pa je šteti tudi rok za ugovor zoper vloženo obtožnico, ki je nepodaljšljiv, zato je prepričanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje ugovor, ki je prispel na sodišče prve stopnje kljub zamudi, obravnavalo, neupošteven, kajti ugovor je prispel k sodišču prve stopnje prepozno, torej po izteku nepodaljšljivega roka za vložitev ugovora, kajti datum prispetja ugovora na ODT v skladu z določbami člena 87 ZKP ni mogoče upoštevati kot datum vložitve ugovora na sodišče.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - naloge skrbnika - želje varovanca - skrbnik - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu DZ, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen). Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Odločitev sodišča, da želja osebe v zvezi z izbiro skrbnika ni upoštevna, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, ki prepričljivo utemeljujejo poseg v svobodo odločanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo.
delegacija krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da se oškodovanka kot tožilka A.Š. kot okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti redno udeležuje zaslišanj ter obravnav na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da se preiskovalni in kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na zaslišanjih in glavnih obravnavah ter da se z njo družijo na uradnih dogodkih kot tudi izven delovnega časa, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti razmeroma majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00038826
OZ člen 164, 164/1, 921, 949.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - materialna škoda na vozilu - popravilo vozila - ugotavljanje višine škode - izračun zavarovalnine
Splošni pogoji toženke dopuščajo možnost, da zavarovanec za popravilo svojega vozila izbere drug servis, kot tistega, na katerega je bil napoten ob ogledu škode. V tem primeru pa je v drugem odstavku 26. člena splošnih pogojev določena zgornja meja odgovornosti toženke za povračilo škode na tožnikovem vozilu, ki je lahko največ enaka ceni popravila vozila pri toženkinem pogodbenem servisu. Za določitev najvišjega zneska toženkine obveznosti je torej odločilna končna (skupna) cena popravila zavarovanega vozila pri pogodbenem servisu in ne posamezne cene materiala in urne postavke dela v okviru celotne storitve popravila zavarovanega vozila pri tem servisu. Cene in popusti, ki jih pogodbeni servis zagotavlja toženki, so tako predmet pogodbenega razmerja med toženko in njenim pogodbenim servisom in jih toženka ne more kar enostransko uveljaviti tudi v pogodbenem razmerju s tožnikom.
Predlagatelju je bilo že s predhodnim sklepom naloženo, da v 8 dneh plača 607,94 EUR iz naslova skupnih stroškov izvedenca. To, da predlagatelj svoje obveznosti ni poravnal, ni razlog za izdajo novega sklepa o isti obveznosti, torej o zadevi, o kateri je bilo že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039023
KZ-1 člen 228, 228/1, 251, 251/1. ZKP člen 311, 311/3, 344, 344/1, 355, 355/1.
poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.
Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da predmetno kaznivo dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je obe posojilni pogodbi obtoženi z oškodovancem sklenil kot direktor družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obtoženi v predmetnem času edini družbenik in direktor družbe in da je pogodbi sklenil v imenu te družbe kot posojilojemalke, posojilo pa je bilo namenjeno za potrebe izvedb del v Avstriji, kar je v opisu kaznivega dejanja navedeno in kar je pravilno na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
predmet zapuščinskega postopka - stranke v zapuščinskem postopku - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje pravice v pravdi - izločitve iz zapustnikovega premoženja
V zapuščinskem postopku sodišče odloča o tem, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zahtevki, ki se tičejo zapustnikovega premoženja, a niso dednopravne narave, praviloma niso in ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka. Tudi o izločitvi določenega premoženja iz zapuščine lahko zapuščinsko sodišče praviloma odloča zgolj v zakonsko predvidenih primerih (izločitev v korist potomcev, izročitev gospodinjskih predmetov ipd., primerjaj 32. in 33. člen ZD).
vmesna ali končna sodba - odškodninska odgovornost - fingirana prometna nesreča - dokazni standard - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - izvedenec avtomobilske stroke - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme glede okoliščin v zvezi z izključitvijo odgovornosti je na strani zavarovalnice; ta nastopi šele, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer. Pri tem mora odločilna dejstva stranka (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu dokaznemu standardu, z izjemami, ki zahtevajo njegovo znižanje oziroma prilagajanje, tudi sodna praksa še vedno sledi.
Ker je bila za toženkino zavarovanko predvidljivo, da z njeno dvižno ploščadjo upravljajo tudi nepooblaščene osebe (zlasti vozniki tovornjakov), predvidljivo pa je bilo tudi, da lahko ob tem pride do poškodb, če ravnajo napačno (kar je tudi bilo predvidljivo, saj o pravilni uporabi ni bilo mogoče samodejno sklepati), bi morala poskrbeti, da nepooblaščene osebe bodisi z njo ne bi rokovale ali pa jih nedvoumno opozoriti na nevarnost in na pravilno rokovanje z mehanizmom. Navedeno bi terjalo minimalni vložek.
S tem, ko je tožnik kot voznik tovornjaka sam ravnal z dvižno ploščadjo, čeprav je vedel, da morajo z njo upravljati delavci toženkine zavarovanke, in obenem površno spregledal, da se je eden izmed njenih delavcev še nahajal blizu, je tudi sam veliko prispeval k škodnemu dogodku.
ZPP člen 4, 339, 339/2-8, 339/2-10, 451, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 427, 427/4. URS člen 22, 23.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevzem dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedbo naroka izrecno zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2019 (red. št. 16 spisa), zato nikakor niso bili podani pogoji za odločanje brez naroka iz prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Ker ga sodišče prve stopnje ni razpisalo, je tako izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nadalje pa je prenagljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi časovne oddaljenosti med obvestilom tožeči stranki o spornem prevzemu dolga družbe A., d. o. o.. s strani tožene stranke konce leta 2017 ter vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženo stranko v tej zadevi marca 2019, slednjega ni mogoče šteti kot konkludentne privolitve tožeče stranke v smislu določb 427. člena OZ. Tožeči stranki namreč ni bil postavljen rok za privolitev v skladu s četrtim odstavkom 427. člena OZ, pri čemer je sodišče prve stopnje (kot smiselno izpostavlja pritožba) spregledalo, da je tožeča stranka trdila (in tudi hotela dokazati), da naj bi med pravdnima strankama skozi celotno leto 2018 potekala (ustna) komunikacija v zvezi z zatrjevanim prevzemom dolga v smeri, da je ta še vedno aktualen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039613
URS člen 29.. KZ-1 člen 187, 187/1, 187/2.. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do zaslišanja obremenilne priče - privilegij zoper samoobtožbo - varstvo ustavnih pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku
Sodišče je obdolženčev privilegij zoper samoobtožbo dolžno upoštevati vselej in brez omejitev, vendar pa zaradi tega soobdolženci ne smejo biti prikrajšani za pravico, da postavljajo vprašanja soobdolžencu, ki jih obremenjuje, četudi iz objektivno opravičljivih razlogov med postopkom ne morejo uveljavljati tega ustavnega jamstva. Pravica do zaslišanja in izpodbijanja obremenilnih prič ni absolutna in obrambi ne daje neomejenih možnosti, da vselej in brez omejitev na glavni obravnavi doseže tako zaslišanje. Če obdolženec nikoli v postopku ni imel možnosti, da zasliši obremenilno pričo (ali soobdolženca, kot v konkretnem primeru), to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravic obrambe.
Obsodilna sodba, kadar obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se ne sme izključno ali odločilno opirati na njihove izpovedbe. Za dokaz, ki je v pomembni meri podlaga za obsodilno sodbo, gre tudi tedaj, kadar je sodišče, ki je sodbo izreklo, ostale dokaze presojalo predvsem iz vidika, ali potrjujejo sporne izjave obremenilnih prič.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039546
KZ-1 člen 32, 32/1, 32/2, 49, 190, 190/1, 190/2. DZ člen 143, 143/1. ZNP-1 člen 93, 93/1, 100. URS člen 22, 29, 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 3. ZKP člen 15, 18, 18/1, 23, 23/1, 65, 65/3, 354, 354/2, 359, 359/1, 359/1-1.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - odvzem mladoletne osebe - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - dokončanje kaznivega dejanja - izvršitvene oblike dejanja - izključitev protipravnosti - načelo največje otrokove koristi - pravnomočna sodna odločba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka - izjemne okoliščine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - volja otroka - upoštevanje otrokovih želja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravila dokazovanja - načelo proste presoje dokazov - dokazi, izvedeni v drugem postopku - ocena verodostojnosti priče - skrajna sila - pooblaščenec mladoletne oškodovanke
V izjemnih okoliščinah lahko pride do kolizije med spoštovanjem pravnomočne sodne odločbe in načelom največje otrokove koristi. Kazensko sodišče mora v takem primeru glede na vsebino ustavno varovanih vrednot in glede na okoliščine vsakega posameznega primera presoditi, kateri ustavno varovani vrednoti je treba dati večjo vrednost. Staršu, ki je glede na okoliščine posameznega primera ravnal v otrokovo največjo korist, ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, katerega sankcioniranju je namenjeno kaznivo dejanje iz prvega odstavka 190. člena KZ-1.
Za sodne odločbe, izdane v pravdnem in nepravdnem postopku v razmerjih med starši in otroki, se predpostavlja, da varujejo načelo največje koristi otroka; le v izjemnih okoliščinah lahko dejanski, novo nastali interesi otroka, prevladajo že ugotovljene največje koristi otroka. Obramba novonastalih koristi otroka ali izjemnih okoliščin, ki niso bile že predmet presoje sodišča v pravdnem postopku glede otrokovih največjih koristi, ni uspela izkazati, zato je sodišče prve stopnje glede na vsebino ustavno varovanih vrednot in glede na okoliščine predmetnega primera utemeljeno in pravilno presodilo, da obdolženec z očitanim ravnanjem ni ravnal v največjo korist otroka ter da zaradi slednjega ni izključena protipravnost njegovega ravnanja.