uvedba preiskave - kaznivo dejanje davčne zatajitve - pomoč pri kaznivem dejanju
V tej fazi pa je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi preuranjeno zavzemanje obeh pritožb za presojo ravnanj obeh osumljencev v skladu z obstoječo davčno zakonodajo, ki naj bi po trditvah pritožb povsem legalno dopuščala ravnanja, ki vodijo k zniževanju davčne osnove za odmero DDPO, saj se v fazi odločanja o uvedbi preiskave ne presoja posameznih dokazov in se jih dokazno ne vrednoti v odnosu do obstoječe (davčne) zakonodaje. Slednje je namreč pridržano preiskavi in nato, če je vložen obtožni akt, predvsem sodečemu sodišču.
V tej fazi je torej ključna ugotovitev zgolj utemeljenega suma. Takšna verjetnost pa se v tej fazi presoja z vidika sporočljivosti in preverljivosti odločilnih dejstev. Zato v fazi odločanja, ali naj se uvede preiskava, pri presoji utemeljenosti suma preiskovalni sodnik še ne more presojati in vrednotiti posamezne nasprotujoče dokaze, ker je to pridržano senatu, če pride do vložitve obtožnega akta. Zato je prvo sodišče na podlagi doslej zbranega gradiva, ki je priloženo zahtevi in upoštevajoč pri tem zagovora obeh osumljencev ob odločanju o nestrinjanju preiskovalnega sodnika z zahtevo za preiskavo, le-to uvedlo zaradi obstoja utemeljenega suma. V tej fazi je potrebno namreč izhajati izključno iz namena preiskave, predpisanega v določbah drugega odstavka 167. člena ZKP, to je v zbiranju dokazov in podatkov, ki so v nadaljevanju podlaga za tožilčevo odločitev glede vložitve obtožnega akta. Ali še drugače, v tej fazi je potrebno tako, kot je storilo to prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali obstaja utemeljen sum. To pa je prvo sodišče po prepričanju pritožbenega sodišča storilo in tudi obstoj utemeljenega suma ustrezno obrazložilo.
Zgolj povzemanje prvega sodišča v izpodbijanem sklepu o izidu postopka zoper obsojena M. Z. in Z. Z. pa ne pomeni tako, kot neutemeljeno trdi pritožba, opiranja na to sodbo, saj se namreč v tej fazi postopka dokazi ne ocenjujejo, temveč po prepričanju pritožbenega sodišča povzemanje izida postopka za oba navedena obsojenca pomeni le dodatno utemeljevanje obstoja utemeljenega suma obema osumljencema očitanega kaznivega dejanja. Zato v nobenem primeru ne gre za kršitev člena 23 Ustave RS in 6. točke prvega odstavka člena 39 ZKP, česar pa za poimensko navedene sodnike, ki so sprejeli odločitev v izpodbijanem sklepu, pritožba takšnih okoliščin tudi ne konkretizira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00039987
URS člen 23. ZGD-1 člen 505, 501, 501/3, 521, 521/1, 521/1-5, 521/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/2, 44/3, 82, 82/1, 82/2, 300, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 343, 343/4. ZST-1 člen 30, 30/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 27, 27/8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - zastopanje družbe - začasni zastopnik - konflikt interesov - izključitev družbenika - sodna izključitev družbenika iz družbe - tožba na izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe - nasprotna tožba - konkurenca zahtevkov - vrednost spornega prometa - predlog za zavarovanje - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - stranke in njihovi zakoniti zastopniki - upravljanje družbe - pravica do sodnega varstva - vodstvo glavne obravnave - predlog za izločitev sodnika - predlog za združitev pravd - združitev pravd v skupno obravnavanje - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pomanjkanje pravnega interesa - stroški postopka
V situaciji, ko družbo zastopata dva direktorja skupno in nista zmožna izoblikovati skupne volje v pravdi, postavitev začasnega zastopnika ni na mestu. Družba namreč zakonitega zastopnika ima. Konflikti v družbi se ne morejo reševati s postavitvijo začasnega zastopnika v pravdi. V družbi z omejeno odgovornostjo družbo v sporih s poslovodjo zastopajo družbeniki. V obravnavnem primeru je neodzivnost poslovodij nadomestila aktivnost edine preostale družbenice, ki se je zavzemala za obstanek družbe.
Zahtevka na izključitev družbenika in prenehanje družbe je dopustno obravnavati skupaj, da se lahko s tem dokončno razreši spor v družbi. Po izvedenem postopku in glede na okoliščine primera pa se bo izkazalo ali je potrebno dati prednost zahtevku za izključitev ali na prenehanje družbe. Ni mogoče trditi, da naj ima v slehernem primeru prednost obstanek družbe. Različni stališči družbenikov obvladujoče družbe v odvisni družbi, še ne upravičujejo izključitve enega ali drugega. Družbenika namreč ni mogoče prisiliti v isto mnenje kot ga ima drugi družbenik. Kvečjemu taka naziranja podpirajo odločilno dejstvo, to pa je, da porušeni odnosi v družbi onemogočajo doseganje njenih ciljev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.
Upnikova terjatev je njegova premoženjska pravica, odpoved pravici pa je vselej mogoča. V sodni praksi je zavzeto stališče, da ima pravne posledice priznanja terjatve šele pravnomočen sklep o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase. O poplačilu upnikove terjatve je namreč odločeno (šele) s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase, ne že s sklepom o preizkusu terjatev. Za stališče, da prijave terjatve po tem, ko je enkrat že priznana, ni mogoče več umakniti, ni nobene pravne podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039297
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a, 129a/2.
sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - sodba - posebni sklep
Po četrtem odstavku 364. člena mora izrek sodbe, ko je obtoženec spoznan za krivega, obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v 359. členu ZKP. Eden teh je tudi tisti iz tretjega odstavka 359. člena, vendar slednji določa, da sodišče ″lahko″ v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Takšna zakonska ureditev je usklajena z zakonsko možnostjo, da lahko obsojenec in njegov zagovornik v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za alternativno izvršitev kazni podata tudi v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe oziroma v petnajstih dneh od zadnje vročitve, če je obsojencu ali zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - vročitev odločbe - načelo vzajemnega priznavanja - pravnomočnost odločbe
Pravilnost vročitve odločbe o prekršku je zato potrebno presojati po pravu države izdajateljice, na kar napotuje tudi načelo vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1. Vztrajanje pri tem, da mora država izdajateljica izkazati vročitev odločbe, s katero je storilcu izrečena globa, po pravu države izvršiteljice bi bilo v očitnem nasprotju s samim namenom Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24) in načelom vzajemnega priznavanja, kot izhaja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, saj bi vsaka država vztrajala pri svojih procesnih pravilih za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti, to pa bi glede na različne pravne ureditve v državah članicah lahko privedlo do popolnega odstopa od načela vzajemnega priznavanja in nefunkcioniranja sistema čezmejnega priznavanja in izvrševanja denarnih kazni.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 420, 420/1.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - zavrnitev predloga - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Predlagatelj mora izkazati le obstoj pogojev za začetek postopka prisilne likvidacije, sodišče pa ob tem ne presoja, ali je družba insolventna. Le če bi sodišče ocenilo (in seveda tudi obrazložilo), da gre za zlorabo instituta, bi v zvezi s tem izvajalo dokaze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039702
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 374, 374-3, 378, 378/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 49, 54, 228, 228/1, 228/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija kršitev določb kazenskega postopka - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP pa pritožba vidi v prestrogo odmerjeni kazenski sankciji obdolženki, ki je tudi v nasprotju s sodno prakso. Kršitev ni podana. Sodišče krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji ali odvzemu premoženjske koristi, če prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. O prekoračeni pravici govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja ali če izreče kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči. Če glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obdolžencu izreče neprimerno vrsto kazenske sankcije ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke, marveč za pritožbeni razlog iz 3. točke 374. člena ZKP. 374. člen ZKP v prvem odstavku določa, da se sodba oziroma sklep o sodnem opominu sme izpodbijati zaradi odločbe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo ta kazen večja ali manjša. Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje kazenske sankcije obdolženki D.S. ni izreklo zunaj zakonskih meja.
ZGD-1 člen 187. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - neizvedba naroka
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 229/2014 z dne 2. 7. 2015 jasno zapisalo, da "povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe". Glede na navedeno ne more biti nobenega dvoma, da je terjatev iz naslova kondikcijskega zahtevka nastala v trenutku, ko je bila izpolnjena obveznost izročitve stvarnega vložka iz nične Pogodbe z dne 4. 7. 2008 (ZK dovolilo za vknjižbo nepremičnin, izročenih kot stvari vložek, je v sami Pogodbi).
ZNP-1 člen 32, 32/1, 40, 40/1, 55, 55/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241-3, 242, 243.
postavitev začasnega skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - izbira skrbnika - navzkrižje interesov - dolžnosti začasnega skrbnika - korist varovanca - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - neizkazan pravni interes - vlaganje pravnih sredstev - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek
Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičene do vlaganja pravnih sredstev.
Pritožbeno sodišče zavrača takšno, v pritožbi izraženo prepričanje o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, da naj bi sodišče prve stopnje svojo odločitev gradilo na neverodostojni izpovedi oškodovanca. Prvo sodišče je namreč v izpodbijano sodbo v celoti povzelo tako zagovor obtoženca, kot tudi izpovedi zaslišanih prič, zlasti oškodovanca J. V. s.p., priče J. J., ki je opravljala delo komercialistke pri oškodovancu in priče A. G., skrbno pa je pregledalo vse, v izpodbijani sodbi navedene in dokazno ocenjene listinske dokaze, katerih pritožba vsebinsko ne problematizira, temveč skuša razloge v izpodbijani sodbi o tem, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izpodbiti s podajanjem lastne dokazne ocene predvsem izpovedi oškodovanca, ki naj bi bila po prepričanju pritožbe neverodostojna, vendar pa takih pritožbenih navedb ni mogoče sprejeti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
Enotno stališče sodne prakse torej je, da v kolikor solastnik drugemu solastniku uporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa souporabe ne zahteva, je na svoje prikrajšanje pristal, v posledici česar temu solastniku uporabnina ne pripada.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 319, 319/3. ZIZ člen 62, 62/2.
najemna pogodba - bistvene sestavine prodajne pogodbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno zanikanje - substancirano prerekanje navedb - dokaz v informativne namene - ugovor zaradi pobota - neutemeljen pobotni ugovor - izrek sodbe - obresti od izvršilnih stroškov - razveljavitev sklepa o izvršbi - zamuda s plačilom
Zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev se ne upošteva. Velja princip substanciranega prerekanja.
Toženka ni dala nobene konkretne trditve o bistvenih sestavinah prodajne pogodbe: dogovor o predmetu in ceni (trditev, da vrednost pohištva izhaja iz njenih poslovnih knjig, ni trditev o dogovorjeni ceni). Višje sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je bil predlagan dokaz po zaslišanju toženke in priče dan v informativne namene – da se v celoti dopolni pomanjkljivo trditveno podlago, na kar je tožnica takoj opozorila. Sodišče prve stopnje tako predlaganega dokaza upravičeno ni izvedlo.
Če se toženka brani z ugovorom zaradi pobota in sodišče ugotovi, da ugovor zaradi pobota ni utemeljen, o ugovoru zaradi pobota odloči tako, da ugotovi, da v ugovor uveljavljena terjatev ne obstoji.
Rok za izpolnitev stroškov iz sklepa o izvršbi ne more teči, če je sklep o izvršbi v celoti razveljavljen. Toženka je v zamudo s plačilom teh stroškov prišla šele s potekom roka za prostovoljno izpolnitev, šteto od vročitve izpodbijane sodbe.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - naloge skrbnika - želje varovanca - skrbnik - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu DZ, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen). Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Odločitev sodišča, da želja osebe v zvezi z izbiro skrbnika ni upoštevna, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, ki prepričljivo utemeljujejo poseg v svobodo odločanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sodni izvedenec - stroški izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - strokovna ekspertiza
Za izjemno zahtevno delo morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec posebej obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre (ne le za zelo zahtevno, pač pa) za izjemno zahtevno delo.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/2, 481, 481/1-1.
spor o pristojnosti - pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarska zbornica
Iz poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožena stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki gospodarske zbornice.
Ker v konkretni zadevi kot tožena stranka nastopa gospodarska zbornica (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo računovodskih storitev, obravnavani spor ni gospodarski spor.
Pritožba spregleda, da so predlagalni delikti kazniva dejanja, ki so uradno pregonljiva, pri katerih pa zakon upošteva tudi interes oškodovanca, tako, da je njegov predlog za pregon procesna predpostavka (ex officio) pregona.
Opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.
poškodba na delu - zdrs na spolzkih tleh - poškodba gležnja - denarna odškodnina za duševne bolečine
Pritožba sicer nima prav, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati, da je tožnik delovno mesto moral zamenjati tudi zaradi drugih zdravstvenih težav (reaktivnega artritisa) in ne zgolj zaradi posledic poškodbe utrpele v škodnem dogodku, saj izvedenec tožnikovo zmanjšanje življenjske aktivnosti veže zgolj na poškodbo in ne na bolezen. Vendar se prvostopenjsko sodišče pri odmeri višine odškodnine iz tega naslova neutemeljeno sklicuje na sodno prakso v podobnih primerih v zadevah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 451/2005, II Ips 1271/2008 in II Ips 702/2005, da je v teh zadevah oškodovancem za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena odškodnina v višini 19 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Navedeno ne drži, saj gre v navedenih primerih za dosojeno odškodnino kot celoto, medtem ko so odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjene nižje.