vožnja pod vplivom alkohola - uživanje alkohola - krivda
Upoštevajoč navedeno ostaja neizpodbito ugotovljeno dejstvo, da je obdolženec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu imel v organizmu najmanj 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s čemer je izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška. Prav tako pa pritožbeno sodišče kljub navedbam o tem, da ni vedel, da so mu v sok vlili vodko, ker se vodke ne okusi, nima nobenih pomislekov niti v zaključke prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi za prekršek tudi odgovoren.
enako obravnavanje upnikov - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Ni pravilno pritožbeno stališče, da je v posledici dejstva, da zakon v določbi glede enakega obravnavanja upnikov ne določa, da to velja za upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, možna širša razlaga; torej, da pomeni kršitev pravice do enakega obravnavanja upnikov kakršnokoli kršitev enakega obravnavanja upnikov, tudi takšna, kot je v tem primeru, da se redno poravnavajo obveznosti do ločitvenih upnikov in tekoči stroški postopka, ne pa tudi poplačilo terjatev upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja.
Da so stroški iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP obravnavani drugače kot drugi (tekoči) stroški, jasno izhaja iz zakonskega besedila. Iz zakonske ureditve tudi izhaja, da je najprej treba plačati tiste stroške, ki so dejansko namenjeni unovčenju stečajne mase in poplačilu upnikov ter vodenju stečajnega postopka in so torej nujno potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Šele nato pridejo na vrsto upniki terjatev iz prisilne poravnave, za katere se uporablja drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP, katerih terjatve sicer nimajo neposredne zveze s samim stečajnim postopkom.
Pritožbeno sodišče zavrača takšno, v pritožbi izraženo prepričanje o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, da naj bi sodišče prve stopnje svojo odločitev gradilo na neverodostojni izpovedi oškodovanca. Prvo sodišče je namreč v izpodbijano sodbo v celoti povzelo tako zagovor obtoženca, kot tudi izpovedi zaslišanih prič, zlasti oškodovanca J. V. s.p., priče J. J., ki je opravljala delo komercialistke pri oškodovancu in priče A. G., skrbno pa je pregledalo vse, v izpodbijani sodbi navedene in dokazno ocenjene listinske dokaze, katerih pritožba vsebinsko ne problematizira, temveč skuša razloge v izpodbijani sodbi o tem, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izpodbiti s podajanjem lastne dokazne ocene predvsem izpovedi oškodovanca, ki naj bi bila po prepričanju pritožbe neverodostojna, vendar pa takih pritožbenih navedb ni mogoče sprejeti.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - vročitev odločbe - načelo vzajemnega priznavanja - pravnomočnost odločbe
Pravilnost vročitve odločbe o prekršku je zato potrebno presojati po pravu države izdajateljice, na kar napotuje tudi načelo vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1. Vztrajanje pri tem, da mora država izdajateljica izkazati vročitev odločbe, s katero je storilcu izrečena globa, po pravu države izvršiteljice bi bilo v očitnem nasprotju s samim namenom Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24) in načelom vzajemnega priznavanja, kot izhaja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, saj bi vsaka država vztrajala pri svojih procesnih pravilih za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti, to pa bi glede na različne pravne ureditve v državah članicah lahko privedlo do popolnega odstopa od načela vzajemnega priznavanja in nefunkcioniranja sistema čezmejnega priznavanja in izvrševanja denarnih kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
ZNP-1 člen 32, 32/1, 40, 40/1, 55, 55/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241-3, 242, 243.
postavitev začasnega skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - izbira skrbnika - navzkrižje interesov - dolžnosti začasnega skrbnika - korist varovanca - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - neizkazan pravni interes - vlaganje pravnih sredstev - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek
Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičene do vlaganja pravnih sredstev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - naloge skrbnika - želje varovanca - skrbnik - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu DZ, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen). Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Odločitev sodišča, da želja osebe v zvezi z izbiro skrbnika ni upoštevna, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, ki prepričljivo utemeljujejo poseg v svobodo odločanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo.
sodna ureditev meje - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - stroški - stroški v postopku za ureditev meje - prosti preudarek
Odločitev, da polovico skupnih stroškov krije tretja nasprotna udeleženka, polovico pa predlagateljici, temelji na pooblastilu sodišču iz drugega odstavka 40. člena ZNP-1, da v primerih, ko zakon ne določa drugače, o skupnih stroških odloči po prostem preudarku.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038894
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 569, 574, 574/1. ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - posojilna pogodba - vrnitev posojila - zapadlost terjatve - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dogovor o kompenzaciji - trditveno breme - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na domnevno preteklo prakso med pravdnima strankama o zapiranju terjatev tožeče stranke s storitvami tožene stranke ter izpostavlja, da teh njenih trditev tožeča stranka naj ne bi prerekala. S tem tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in sodišču prve stopnje očita kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, ki je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter tako uveljavlja pritožbena razloga, ki v sporih majhne vrednosti nista dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je tožeča stranka te pavšalne trditve o domnevni praksi med strankama zanikala in pojasnila, da je tožena stranka že posojilo po predhodni posojilni pogodbi z dne 23. 11. 2017 vrnila z nakazilom dolžnega zneska na TRR tožeče stranke, pri čemer slednje med strankama ni sporno. Sicer pa se je (drugače od pavšalno zatrjevane pretekle prakse strank) tožena stranka s podpisom zadevne pogodbe z dne 5. 12. 2017 izrecno zavezala, da bo prejeto posojilo vrnila v denarju na TRR tožeče stranke najkasneje do 11. 12. 2017 in očitno tudi tožena stranka sama šteje, da bi bil zato vsekakor potreben ekspliciten naknaden dogovor o spremembi zapadlosti ter načina izpolnitve zadevne terjatve, ki ga je (ravno iz tega razloga) zatrjevala, vendar (ob njegovem izrecnem zanikanju s strani tožeče stranke) konkretnih navedb o času in načinu njegovega sklepanja, pri tem udeleženih osebah ter mehanizmu oziroma poteku kompenziranja terjatev ni podala. Ker torej tožena stranka glede spornega dogovora o spremembi zapadlosti in načina izpolnitve vtoževane terjatve že trditvenega bremena ni zmogla, je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039297
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a, 129a/2.
sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - sodba - posebni sklep
Po četrtem odstavku 364. člena mora izrek sodbe, ko je obtoženec spoznan za krivega, obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v 359. členu ZKP. Eden teh je tudi tisti iz tretjega odstavka 359. člena, vendar slednji določa, da sodišče ″lahko″ v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Takšna zakonska ureditev je usklajena z zakonsko možnostjo, da lahko obsojenec in njegov zagovornik v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za alternativno izvršitev kazni podata tudi v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe oziroma v petnajstih dneh od zadnje vročitve, če je obsojencu ali zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti.
nepodaljšljivost roka - ugovor zoper obtožnico - zakonski prekluzivni rok
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se v skladu s prvim odstavkom člena 87 ZKP namreč roki, ki so določeni po določbah ZKP, ne smejo podaljševati, med take roke pa je šteti tudi rok za ugovor zoper vloženo obtožnico, ki je nepodaljšljiv, zato je prepričanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje ugovor, ki je prispel na sodišče prve stopnje kljub zamudi, obravnavalo, neupošteven, kajti ugovor je prispel k sodišču prve stopnje prepozno, torej po izteku nepodaljšljivega roka za vložitev ugovora, kajti datum prispetja ugovora na ODT v skladu z določbami člena 87 ZKP ni mogoče upoštevati kot datum vložitve ugovora na sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00039987
URS člen 23. ZGD-1 člen 505, 501, 501/3, 521, 521/1, 521/1-5, 521/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/2, 44/3, 82, 82/1, 82/2, 300, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 343, 343/4. ZST-1 člen 30, 30/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 27, 27/8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - zastopanje družbe - začasni zastopnik - konflikt interesov - izključitev družbenika - sodna izključitev družbenika iz družbe - tožba na izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe - nasprotna tožba - konkurenca zahtevkov - vrednost spornega prometa - predlog za zavarovanje - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - stranke in njihovi zakoniti zastopniki - upravljanje družbe - pravica do sodnega varstva - vodstvo glavne obravnave - predlog za izločitev sodnika - predlog za združitev pravd - združitev pravd v skupno obravnavanje - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pomanjkanje pravnega interesa - stroški postopka
V situaciji, ko družbo zastopata dva direktorja skupno in nista zmožna izoblikovati skupne volje v pravdi, postavitev začasnega zastopnika ni na mestu. Družba namreč zakonitega zastopnika ima. Konflikti v družbi se ne morejo reševati s postavitvijo začasnega zastopnika v pravdi. V družbi z omejeno odgovornostjo družbo v sporih s poslovodjo zastopajo družbeniki. V obravnavnem primeru je neodzivnost poslovodij nadomestila aktivnost edine preostale družbenice, ki se je zavzemala za obstanek družbe.
Zahtevka na izključitev družbenika in prenehanje družbe je dopustno obravnavati skupaj, da se lahko s tem dokončno razreši spor v družbi. Po izvedenem postopku in glede na okoliščine primera pa se bo izkazalo ali je potrebno dati prednost zahtevku za izključitev ali na prenehanje družbe. Ni mogoče trditi, da naj ima v slehernem primeru prednost obstanek družbe. Različni stališči družbenikov obvladujoče družbe v odvisni družbi, še ne upravičujejo izključitve enega ali drugega. Družbenika namreč ni mogoče prisiliti v isto mnenje kot ga ima drugi družbenik. Kvečjemu taka naziranja podpirajo odločilno dejstvo, to pa je, da porušeni odnosi v družbi onemogočajo doseganje njenih ciljev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sodni izvedenec - stroški izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - strokovna ekspertiza
Za izjemno zahtevno delo morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec posebej obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre (ne le za zelo zahtevno, pač pa) za izjemno zahtevno delo.
ZD člen 29, 46, 46/1, 46/3, 48, 52. OZ člen 15, 533, 533/1, 538, 538/1. ZPP člen 8, 214.
vračunanje daril v dedni delež - oblika sklenitve pogodbe - ustna darilna pogodba - dokazna ocena - osebni stečaj - vrednost darila ob zapustnikovi smrti
V določenih primerih se kljub ugotovitvi, da je zapustnik dal dediču darilo, le-to ne vračuna v dedni delež, če je izkazano, da je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila takšna zapustnikova volja, kot izhaja iz tretjega odstavka 46. člena ZD.
vmesna sodba - prometna nesreča - fingirana prometna nesreča - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - dokazni standard - dokazovanje - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Po četrtem odstavku 286. člena ZPP lahko stranke kasneje navajajo nova dejstva, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Obstoj krivde je treba razlagati ob upoštevanju namena in učinkov določbe o prekluziji, ki na eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, na drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Presoja v posamičnem primeru mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma. Stranki gre načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, a se to lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.
Glede na to, da je pritožnik kot tožnik zahteval plačilo zavarovalnine, je bilo na njem breme dokazovanja trditve o višini stroškov popravila. Ker tako dejstva v zvezi z obsegom škode, nastale v zavarovalnem primeru, kot v zvezi z obsegom popravila (zamenjanih ali popravljenih delov vozila in potrebnega dela) izvirajo iz tožnikove sfere, ni bilo podlage za prevalitev dokaznega bremena na toženko.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038991
ZP-1 člen 25, 25/1.
fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - načelo sorazmernosti - vrednost vozila - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da je podana sorazmernost med posegom v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter varnostjo oziroma pravico do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pravica ostalih udeležencev cestnega prometa do varnosti njihovega zdravja in življenja nedvomno odtehta poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine, kot je to ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v okviru presoje sorazmernosti upoštevalo tako vrednost vozila, ki po oceni obdolženca znaša okrog 3.000,00 EUR, kot tudi okoliščino, da naj bi obdolženec po podatkih na dan 30. 1. 2020 bil brez otrok in zaposlen v Avstriji ter prejema plačo okrog 1.200,00 EUR. Pravilno je tudi izpostavilo, da tudi v primeru, če bi vozilo bilo več vredno, bi bilo zelo nevarno, da ga ima obdolženec v posesti. Pritožbeno izpostavljanje, da je obdolženec zaradi epidemije koronavirusa izgubil zaposlitev v Avstriji, na presojo sorazmernosti izreka tega ukrepa ne vpliva bistveno, kjer v ničemer ne vpliva na presojo, da gre za nevarnega voznika, obljubam storilca, da bo vozilo prodal zaradi zagotavljanja preživljanja, pa glede na zgoraj izpostavljeno ni mogoče verjeti.