sodna ureditev meje - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - stroški - stroški v postopku za ureditev meje - prosti preudarek
Odločitev, da polovico skupnih stroškov krije tretja nasprotna udeleženka, polovico pa predlagateljici, temelji na pooblastilu sodišču iz drugega odstavka 40. člena ZNP-1, da v primerih, ko zakon ne določa drugače, o skupnih stroških odloči po prostem preudarku.
ZD člen 29, 46, 46/1, 46/3, 48, 52. OZ člen 15, 533, 533/1, 538, 538/1. ZPP člen 8, 214.
vračunanje daril v dedni delež - oblika sklenitve pogodbe - ustna darilna pogodba - dokazna ocena - osebni stečaj - vrednost darila ob zapustnikovi smrti
V določenih primerih se kljub ugotovitvi, da je zapustnik dal dediču darilo, le-to ne vračuna v dedni delež, če je izkazano, da je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila takšna zapustnikova volja, kot izhaja iz tretjega odstavka 46. člena ZD.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine - garaža - omejitev priposestvovanja - izključna posest - trajanje priposestvovanja - dobroverni in zakoniti posestnik - dobroverni lastniški posestnik - priposestvovalna doba - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni pomembno, če tožnikova posest ni bila izključna ves čas priposestvovalne dobe. Bistveno je, da so ga tudi ostali uporabniki garaže obravnavali kot lastnika in ne zgolj enega od njenih uporabnikov.
Ker je bilo dejansko stanje drugačno od zemljiškoknjižnega, bi se morala toženka ob sklepanju darilne pogodbe prepričati, kakšna je tožnikova pravica na sporni garaži. Šele če bi izpolnila svojo raziskovalno dolžnost, bi se lahko sklicevala na določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, po katerem pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Za raziskovalno dolžnost zadošča že obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da ima tretji posest na nepremičnini, ki je predmet pravnega posla.
Enotno stališče sodne prakse torej je, da v kolikor solastnik drugemu solastniku uporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa souporabe ne zahteva, je na svoje prikrajšanje pristal, v posledici česar temu solastniku uporabnina ne pripada.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 319, 319/3. ZIZ člen 62, 62/2.
najemna pogodba - bistvene sestavine prodajne pogodbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno zanikanje - substancirano prerekanje navedb - dokaz v informativne namene - ugovor zaradi pobota - neutemeljen pobotni ugovor - izrek sodbe - obresti od izvršilnih stroškov - razveljavitev sklepa o izvršbi - zamuda s plačilom
Zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev se ne upošteva. Velja princip substanciranega prerekanja.
Toženka ni dala nobene konkretne trditve o bistvenih sestavinah prodajne pogodbe: dogovor o predmetu in ceni (trditev, da vrednost pohištva izhaja iz njenih poslovnih knjig, ni trditev o dogovorjeni ceni). Višje sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je bil predlagan dokaz po zaslišanju toženke in priče dan v informativne namene – da se v celoti dopolni pomanjkljivo trditveno podlago, na kar je tožnica takoj opozorila. Sodišče prve stopnje tako predlaganega dokaza upravičeno ni izvedlo.
Če se toženka brani z ugovorom zaradi pobota in sodišče ugotovi, da ugovor zaradi pobota ni utemeljen, o ugovoru zaradi pobota odloči tako, da ugotovi, da v ugovor uveljavljena terjatev ne obstoji.
Rok za izpolnitev stroškov iz sklepa o izvršbi ne more teči, če je sklep o izvršbi v celoti razveljavljen. Toženka je v zamudo s plačilom teh stroškov prišla šele s potekom roka za prostovoljno izpolnitev, šteto od vročitve izpodbijane sodbe.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - vročitev odločbe - načelo vzajemnega priznavanja - pravnomočnost odločbe
Pravilnost vročitve odločbe o prekršku je zato potrebno presojati po pravu države izdajateljice, na kar napotuje tudi načelo vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1. Vztrajanje pri tem, da mora država izdajateljica izkazati vročitev odločbe, s katero je storilcu izrečena globa, po pravu države izvršiteljice bi bilo v očitnem nasprotju s samim namenom Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe (UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24) in načelom vzajemnega priznavanja, kot izhaja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, saj bi vsaka država vztrajala pri svojih procesnih pravilih za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti, to pa bi glede na različne pravne ureditve v državah članicah lahko privedlo do popolnega odstopa od načela vzajemnega priznavanja in nefunkcioniranja sistema čezmejnega priznavanja in izvrševanja denarnih kazni.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
ZNP-1 člen 32, 32/1, 40, 40/1, 55, 55/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241-3, 242, 243.
postavitev začasnega skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - izbira skrbnika - navzkrižje interesov - dolžnosti začasnega skrbnika - korist varovanca - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - neizkazan pravni interes - vlaganje pravnih sredstev - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek
Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičene do vlaganja pravnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038894
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 569, 574, 574/1. ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - posojilna pogodba - vrnitev posojila - zapadlost terjatve - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dogovor o kompenzaciji - trditveno breme - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na domnevno preteklo prakso med pravdnima strankama o zapiranju terjatev tožeče stranke s storitvami tožene stranke ter izpostavlja, da teh njenih trditev tožeča stranka naj ne bi prerekala. S tem tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in sodišču prve stopnje očita kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, ki je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter tako uveljavlja pritožbena razloga, ki v sporih majhne vrednosti nista dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je tožeča stranka te pavšalne trditve o domnevni praksi med strankama zanikala in pojasnila, da je tožena stranka že posojilo po predhodni posojilni pogodbi z dne 23. 11. 2017 vrnila z nakazilom dolžnega zneska na TRR tožeče stranke, pri čemer slednje med strankama ni sporno. Sicer pa se je (drugače od pavšalno zatrjevane pretekle prakse strank) tožena stranka s podpisom zadevne pogodbe z dne 5. 12. 2017 izrecno zavezala, da bo prejeto posojilo vrnila v denarju na TRR tožeče stranke najkasneje do 11. 12. 2017 in očitno tudi tožena stranka sama šteje, da bi bil zato vsekakor potreben ekspliciten naknaden dogovor o spremembi zapadlosti ter načina izpolnitve zadevne terjatve, ki ga je (ravno iz tega razloga) zatrjevala, vendar (ob njegovem izrecnem zanikanju s strani tožeče stranke) konkretnih navedb o času in načinu njegovega sklepanja, pri tem udeleženih osebah ter mehanizmu oziroma poteku kompenziranja terjatev ni podala. Ker torej tožena stranka glede spornega dogovora o spremembi zapadlosti in načina izpolnitve vtoževane terjatve že trditvenega bremena ni zmogla, je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/2, 481, 481/1-1.
spor o pristojnosti - pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarska zbornica
Iz poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožena stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki gospodarske zbornice.
Ker v konkretni zadevi kot tožena stranka nastopa gospodarska zbornica (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo računovodskih storitev, obravnavani spor ni gospodarski spor.
Pritožba spregleda, da so predlagalni delikti kazniva dejanja, ki so uradno pregonljiva, pri katerih pa zakon upošteva tudi interes oškodovanca, tako, da je njegov predlog za pregon procesna predpostavka (ex officio) pregona.
Opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00039987
URS člen 23. ZGD-1 člen 505, 501, 501/3, 521, 521/1, 521/1-5, 521/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/2, 44/3, 82, 82/1, 82/2, 300, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 343, 343/4. ZST-1 člen 30, 30/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 27, 27/8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - zastopanje družbe - začasni zastopnik - konflikt interesov - izključitev družbenika - sodna izključitev družbenika iz družbe - tožba na izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe - nasprotna tožba - konkurenca zahtevkov - vrednost spornega prometa - predlog za zavarovanje - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - stranke in njihovi zakoniti zastopniki - upravljanje družbe - pravica do sodnega varstva - vodstvo glavne obravnave - predlog za izločitev sodnika - predlog za združitev pravd - združitev pravd v skupno obravnavanje - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pomanjkanje pravnega interesa - stroški postopka
V situaciji, ko družbo zastopata dva direktorja skupno in nista zmožna izoblikovati skupne volje v pravdi, postavitev začasnega zastopnika ni na mestu. Družba namreč zakonitega zastopnika ima. Konflikti v družbi se ne morejo reševati s postavitvijo začasnega zastopnika v pravdi. V družbi z omejeno odgovornostjo družbo v sporih s poslovodjo zastopajo družbeniki. V obravnavnem primeru je neodzivnost poslovodij nadomestila aktivnost edine preostale družbenice, ki se je zavzemala za obstanek družbe.
Zahtevka na izključitev družbenika in prenehanje družbe je dopustno obravnavati skupaj, da se lahko s tem dokončno razreši spor v družbi. Po izvedenem postopku in glede na okoliščine primera pa se bo izkazalo ali je potrebno dati prednost zahtevku za izključitev ali na prenehanje družbe. Ni mogoče trditi, da naj ima v slehernem primeru prednost obstanek družbe. Različni stališči družbenikov obvladujoče družbe v odvisni družbi, še ne upravičujejo izključitve enega ali drugega. Družbenika namreč ni mogoče prisiliti v isto mnenje kot ga ima drugi družbenik. Kvečjemu taka naziranja podpirajo odločilno dejstvo, to pa je, da porušeni odnosi v družbi onemogočajo doseganje njenih ciljev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038991
ZP-1 člen 25, 25/1.
fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - načelo sorazmernosti - vrednost vozila - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da je podana sorazmernost med posegom v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter varnostjo oziroma pravico do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pravica ostalih udeležencev cestnega prometa do varnosti njihovega zdravja in življenja nedvomno odtehta poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine, kot je to ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v okviru presoje sorazmernosti upoštevalo tako vrednost vozila, ki po oceni obdolženca znaša okrog 3.000,00 EUR, kot tudi okoliščino, da naj bi obdolženec po podatkih na dan 30. 1. 2020 bil brez otrok in zaposlen v Avstriji ter prejema plačo okrog 1.200,00 EUR. Pravilno je tudi izpostavilo, da tudi v primeru, če bi vozilo bilo več vredno, bi bilo zelo nevarno, da ga ima obdolženec v posesti. Pritožbeno izpostavljanje, da je obdolženec zaradi epidemije koronavirusa izgubil zaposlitev v Avstriji, na presojo sorazmernosti izreka tega ukrepa ne vpliva bistveno, kjer v ničemer ne vpliva na presojo, da gre za nevarnega voznika, obljubam storilca, da bo vozilo prodal zaradi zagotavljanja preživljanja, pa glede na zgoraj izpostavljeno ni mogoče verjeti.
pritožba upravitelja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - stroški v stečajnem postopku
Sklep je bil izdan v skladu z določbami pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP, ki določa plačilo stroškov stečajnega postopka. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039702
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 374, 374-3, 378, 378/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 49, 54, 228, 228/1, 228/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija kršitev določb kazenskega postopka - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP pa pritožba vidi v prestrogo odmerjeni kazenski sankciji obdolženki, ki je tudi v nasprotju s sodno prakso. Kršitev ni podana. Sodišče krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji ali odvzemu premoženjske koristi, če prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. O prekoračeni pravici govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja ali če izreče kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči. Če glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obdolžencu izreče neprimerno vrsto kazenske sankcije ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke, marveč za pritožbeni razlog iz 3. točke 374. člena ZKP. 374. člen ZKP v prvem odstavku določa, da se sodba oziroma sklep o sodnem opominu sme izpodbijati zaradi odločbe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo ta kazen večja ali manjša. Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje kazenske sankcije obdolženki D.S. ni izreklo zunaj zakonskih meja.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 420, 420/1.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - zavrnitev predloga - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Predlagatelj mora izkazati le obstoj pogojev za začetek postopka prisilne likvidacije, sodišče pa ob tem ne presoja, ali je družba insolventna. Le če bi sodišče ocenilo (in seveda tudi obrazložilo), da gre za zlorabo instituta, bi v zvezi s tem izvajalo dokaze.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.