obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - vznemirjanje lastninske pravice - izrek denarne kazni dolžniku - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen, pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje.
ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - sodna taksa za ugovor - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je sodišče prve stopnje v plačilnem nalogu določilo sodno takso po tar. št. 4021 v višini 55,00 EUR, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu pravilno odmerjena.
V predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse je potrebno okoliščine iz tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 zatrjevati, da se potem sploh lahko presoja njihova utemeljenost.
Čeprav se o izredni denarni socialni pomoči odloča po prostem preudarku, mora biti odločba glede na 6. člen ZUP izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano. Pri izredni denarni socialni pomoči iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre, meje pooblastila opredeljujejo vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločanje po prostem preudarku sploh dopustno. Če vsebinski pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi šlo za pravno nevezano negativno odločanje, ki ni dopustno, saj ni mogoče odločati mimo namena za katerega je pooblastilo dano. Le če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre, se pod pogoji, določenimi v drugem ali tretjem odstavku istega člena lahko dodeli izredna denarna socialna pomoč za potrebe samske osebe ali družine v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega odstavka 36. člena. Višina izredne denarne socialne pomoči ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile (tretji odstavek).
ugotavljanje ničnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - posledice ničnosti - posledice izpodbijanja pravnih dejanj - premoženjska razmerja med zakoncema - razdelitev premoženja - prenos lastninske pravice - izigravanje upnikov - splošna pravila obligacijskega prava - kršitev pravil - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je primarno uveljavljala ničnostni zahtevek na podlagi 86. člena Obligacijskega zakonika, podredno pa zahtevek na izpodbijanje pravdnih dejanja stečajnega dolžnika (270. člen in nadaljnji ZFPPIPP). Uveljavljena tožbena zahtevka na ugotovitev ničnosti in na izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialnopravno pa se ne izključujeta, oba pa vodita do iste pravne posledice (vračilo tega, kar je stranka prejela na temelju ničnega oziroma izpodbitega pravnega dejanja). Pogodba, izpodbita na podlagi ZFPPIPP, preneha učinkovati le med strankama, medtem ko v postopku ugotovljena ničnost ustvarja učinke proti vsem. Če tožnica uspe dokazati vse predpostavke ničnosti pogodbe, potem je takšna pogodba nična, ne glede na to, ali bi nedopustno ravnanje dolžnika izpolnjevalo tudi predpostavke izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju in bi lahko bila pogodba izpodbita tudi na tak način.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje
Pritožba pravilno opozarja na enotno sodno prakso, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. V sodni praksi je bilo prav tako že večkrat poudarjeno, da je glede na 42. člen Pravilnika zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
ZPP člen 8, 12, 206, 206/2, 394, 394-11. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
prekinitev pravdnega postopka - obstoj kaznivega dejanja - obnovitveni razlog - načelo pomoči prava neuki stranki - pooblaščenec - sprememba vrednosti točke
V konkretnem primeru je kaznivo dejanje pogoj za nastanek civilnopravne posledice in bi bila prekinitev, kljub temu, da v zakonu ni določena obligatorno, po določilu 206. člena ZPP (brez novele ZPP-E) smiselna. A glede na spremenjena določila ZPP (z upoštevanjem novele ZPP-E) sodišče prve stopnje postopka pravilno ni prekinilo, saj je bila obnovitvenim razlogom iz 394. člena ZPP dodana 11. točka.
stečajni postopek - začetek stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odlog odločanja o stečaju
S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejansko stanje
Ko toženec navaja in utemeljuje, da blago ni bilo dobavljeno v gostinski lokal, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
ZPP člen 319, 319/2. URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4.
učinki pravnomočnosti - materialna pravnomočnost - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - poroštvena pogodba
V skladu s sodno prakso je lahko ničnost upoštevana v izvršilnem postopku le v zvezi z izvršilnim naslovom neposredno izvršljivim notarskim zapisom, ki še ni bil deležen sodne kontrole in zanj ne veljajo učinki pravnomočnosti. Za sodno odločbo pa učinek materialne pravnomočnosti preprečuje ponovno odločanje o isti zadevi, četudi je morda sodba nepravilna (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
Predlog za izvršbo po 106. členu ZIZ ni pogojen z izkazom nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti s poprejšnjim predlogom za izvršbo za izterjavo zapadlih terjatev. Pogojen je le s hkratnim predlogom za izvršbo zapadlega ali zapadlih zneskov preživnine. Določilo je namreč specialno pravilo o prisilni izterjavi nezapadle obveznosti v okviru pravil o prisilni izterjavi zapadle obveznosti. Navedeno jasno izkazuje, da gre za eno obveznost, pri čemer je del že zapadel in ga dolžnik ni prostovoljno izpolnil, medtem ko drug del obveznosti še ni zapadel. Osnovni namen izvršbe, kot tudi narava izvršilnega postopka je njegova prisilna izvedljivost in dokončna neposredna izvršitev upnikove terjatve na podlagi izvršljive listine, katero dolžnik ni prostovoljno izpolnil. Torej vzpostavitev stanja, do katerega je upnik upravičen na podlagi izvršljive listine. Neizpolnitev obveznosti, neplačilo zapadlih občasnih dajatev dolžnika ima za posledico prisilno izterjavo, zakon pa v tem primeru omogoča tudi izvršbo bodočih občasnih dajatev.
ZJU člen 5, 68.. ZSPJS člen 22e.. ZDR-1 člen 43, 43/1.
delovna uspešnost - povečan obseg dela - dodatek za povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - javni uslužbenec
Ne drži, da je v predmetni zadevi tožnica v primeru nadomeščanja vodje izmene opravljala delo drugega delovnega mesta. V tej zadevi je bistveno, da je bilo nadomeščanje vodje izmene ena izmed nalog njenega delovnega mesta. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Tožničino zatrjevanje, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je vsak delavec dolžan delati vsa opravila po odredbi nadrejenega oziroma da lahko vsak delavec nadomešča vsakogar, je glede na to očitno neutemeljeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - pogodba - plačilo - dokazilo o plačilu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - zamuda dolžnika
Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi pravila o dokaznem bremenu (kot sestavnem delu materialnega prava). Izpodbijana sodba izhaja sicer s pravilnega stališča, da je bilo dokazno breme glede trditve o izpolnitvi dolga na toženki, vendar iz izvedene dokazne ocene izhaja, da navedeno pravilo ni bilo uporabljeno pravilno. Odločilna teža v dokazni oceni je bila namreč dana tožničini opustitvi predložitve listine, ki bi potrjevala njeno nasprotno trditev, da plačilo ni bilo izvedeno, pomanjkljivosti v dokazni listini, ki jo je predložila toženka, pa niso bile ocenjene. Dokazna ocena temelji torej na pravilu o prehajanju procesnega dokaznega bremena, ne upošteva pa, da procesno dokazno breme preide na nasprotno stranko šele potem, ko stranka, na kateri je dokazno breme, predloži dokaze, ki potrjujejo njeno navedbo. Navedena lastnost procesnega dokaznega bremena je pomembna za izvedbo postopka, ne pa za obrazložitev sprejete odločitve. Dokazna ocena, ki podpira odločitev, mora izhajati iz materialnega dokaznega bremena.
tožba na izročitev stvari - zlatniki - pogodba o najemu sefa - ustno podaljšanje najemne pogodbe - preiskava bančnega sefa - izpraznitev sefa - dokazovanje vsebine sefa - hramba
Ustno oziroma konkludentno je bila izražena volja pogodbenih strank, da se obstoječa pogodba o sefu izvršuje še naprej, le da je tožnik namesto sefa 1 od tedaj dalje lahko uporabljal sef 2. Sklenitev nove pogodbe za sef zato ni bila potrebna. Pritožbene trditve o prenehanju najemnega razmerja za sef 1 in neobstoju najemnega razmerja za sef 2 so zato neutemeljene.
Pravilna je ugotovitev, da je tožnik po odprtju sefa 1 21. 4. 2011 zlatnike, ki so bili shranjeni v njem, istega dne spravil v sef 2, za katerega so mu tedaj delavci toženke izročili ključe in vstopno kartico, kar pomeni, da tožnik zlatnikov ni vzel iz hrambe pri toženki, ampak da je zlatnike hranil še naprej pri toženki (le da v drugem sefu).
Če tožnik ne bi imel namena še nadalje hraniti zlatnikov v sefu pri toženki, ne bi imel razloga, da je po odprtju sefa 1 od toženke zahteval, da mu omogoči uporabo novega sefa 2.
vrnitev are - realni kontrakt - načelo akcesornosti - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče
Dogovor o ari ima značilnosti realnega kontrakta, nima pa značilnosti samostojnega pravnega posla, temveč je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena.
V skladu z določbo prvega odstavka 125. člena ZNP, ki je veljavna pravna podlaga za odločanje v predmetnem postopku (ZNP-1 je pričel veljati 15. 4. 2019, določba prvega odstavka 160. člena ZNP-1 pa je identična določbi prvega odstavka 125. člena ZNP), sodišče po uradni dolžnosti v postopku za delitev stvari odloča o ustanovitvi stvarne služnosti le v primeru fizične delitve nepremičnin, zato je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Po presoji pritožbenega sodišča po materialnem pravu ni pravno upoštevna okoliščina pri civilni delitvi solastne nepremičnine dejstvo, da ima prenehanje solastništva na nepremičnini, ki je gospodujoča, za posledico prenehanje služnosti nasprotnih udeležencev na nepremičnini parc. št. 465/9 kot služečem zemljišču in po kateri (preko parcele 458/137) z javne ceste dostopata do svoje parcele 458/101.
Dejstvo, da sta nasprotna udeleženca za nastanek parcele 465/6 odstopila del njune parcele 458/101 po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno dejstvo, ki bi narekovalo sodišču prve stopnje dolžnost, da opravi fizično delitev parcele 465/6.
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za vračilo toženki posojenega denarja le v ugotovljeni višini dejansko izročenega denarja, je pravilno pojasnilo, da se do toženkinih trditev o ničnosti posojilne pogodbe zaradi zatrjevanih pogodbeno dogovorjenih oderuških obresti, ne bo opredeljevalo. Ker bi se ob takšnih toženkinih trditvah lahko ničnost nanašala le na pogodbeni dogovor o obrestih (delna ničnost pogodbe), ne pa tudi na tisti del posojilne pogodbe, ki se nanaša na samo dejansko izročen posojen znesek kot glavnico, takšne trditve toženke ne pomenijo zatrjevanja pravno pomembnih dejstev.
Tožena stranka je račun za sporni znesek predložila šele z vlogo z dne 6. 12. 2019, čeprav bi morala glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nastanek in višino stroškov prevodov z ustrezno listino izkazati najpozneje do konca glavne obravnave (6. 11. 2019). Odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena, je zato pravilna.
Kolikor je toženec z očitki o zvijačnem ravnanju svoje pooblaščenke meril na to, da naj bi ga njegova pooblaščenka z domnevnim zvijačnim ravnanjem spravila v zmoto in ga namenoma napeljala k sklenitvi sodne poravnave, so njegove trditve v tej smeri neupoštevne zato, ker njegova tožba v tem pogledu ni bila sklepčna. Toženčeve trditve niso izpolnjevale abstraktnega dejanskega stanu po tretjem odstavku 49. člena OZ, saj toženec ni trdil in dokazoval, da naj bi tožnica vedela ali da bi morala vedeti za domnevno zvijačno ravnanje toženčeve pooblaščenke (kot tretje osebe).