relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - možnost izjave o prekršku - nova dejstva in novi dokazi - načelo materialne resnice - prekluzija
Prekluzijo iz 3. alineje 62. člena ZP-1 je potrebno razlagati ob hkratnem upoštevanju načela materialne resnice. Takšna razlaga pa dopušča poznejše navajanje podrobnejših okoliščin oziroma ravnanj, ki so bila že dovolj določno nakazana v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška. Glede na to, da tovrstna razlaga prekluzije dopušča konkretizacijo splošnih dejstev iz izjave o dejstvih in okoliščinah, pa je v podkrepitev podrobnejših navedb dopustno predlagati tudi določene dokaze, kot je bilo to v obravnavani zadevi.
Zaključek sodišča, da izvedba predlaganega razbremenilnega dokaza in zaslišanje obdolženca ni nujno potrebna, je v primeru, ko je bil prekršek ugotovljen z neposredno zaznavo policistov, storilec pa je v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal ugotovitve prekrškovnega organa in svoje navedbe podkrepil s predlogom za zaslišanje očividke, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. členom EKČP.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.
Sodišče, ki je z izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo zagovornikov pravne in odgovorne osebe razsodilo dne 27. 11. 2017, pri odločanju ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a, 217.a/1-15, 218/4.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta zakon pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.
Sodišče ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, to je 218. člen ZDR-1, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o predlogu za pripor - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - načelo enakosti orožij
Namen prekluzije, ki je v hitrem postopku o prekršku uzakonjena v drugem odstavku 55. člena ZP-1, je (enako kot v kateremkoli drugem postopku) pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku.
V hitrem postopku o prekršku je razmerje enakosti med strankama toliko bolj občutljivo in problematično, saj prekrškovni organ sam sproži postopek o prekršku, ki ga praviloma tudi sam ugotovi pri svojem delu (nastopa v funkciji pregona), hkrati pa postane sodnik v lastni zadevi. Zato je še toliko bolj pomembno, da je storilec prekrška pred odločitvijo prekrškovnega organa seznanjen s pravnimi in dejanskimi vidiki nanj naslovljenega očitka, ter dokazi, ki bodo postali podlaga za odločitev prekrškovnega organa. Šele ob takšni (popolni) seznanitvi storilca prekrška z nanj naslovljenim očitkom, je mogoče od njega zahtevati, da že pred odločitvijo prekrškovnega organa navede vsa dejstva in dokaze v svojo korist, pod grožnjo, da jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati.
ZP-1 člen 155, 155/1-8.. ZCestn člen 37, 37/4, 50, 50/5.
opis prekrška - zakonski znaki prekrška - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zakonsko določbo o posamezniku, ki ne namesti vinjete s prvotnim lepilom na vozilo, je treba razumeti v povezavi z besedilom petega odstavka 50. člena ZCestn, ki izrecno napotuje na četrti odstavek 37. člena ZCestn. Določbi sta vsebinsko povezani tako, da pomeni prekršek ravnanje posameznika, ki v vlogi cestninskega zavezanca uporablja cestninsko cesto brez pravilnega in veljavnega plačila cestnine. Pojem cestnine po četrtem odstavku 37. člena ZCestn predstavlja obveznost cestninskega zavezanca, da že pred priključevanjem na cestninsko cesto kupi vinjeto in jo tudi nalepi na vozilo. Taka vinjeta mora biti nameščena s svojim prvotnim lepilom in po njeni namestitvi ne more biti prenosljiva. Na tak način je z določbo četrtega odstavka 37. člena ZCestn uzakonjeno dolžnostno ravnanje cestninskega zavezanca, predvidena pa je tudi lastnost vinjete, ki mora biti nalepljena na steklu vozila s svojim prvotnim lepilom. Jezikovna in smiselna razlaga zato omogočata zaključek, da se na podlagi petega odstavka 50. člena ZCestn kaznuje z globo posameznik, ki v vlogi cestninskega zavezanca uporablja cestninsko cesto (avtocesto) z vozilom, na katerem vinjeta ni nameščena s prvotnim lepilom. Tudi na podlagi predstavljenih metod razlage sodišču pri obravnavi tega prekrška ni bilo treba (dodatno) ugotavljati, kdo je namestil vinjeto na vozilo. Prekrškovni organ je zato pravilno opredelil storilkino vožnjo z napačno nameščeno vinjeto kot prekršek po petem odstavku 50. člena ZCestn in jo na tej podlagi oglobil. Tudi sodišče je v 1. in 5. točki obrazložitve sodbe podalo utemeljene in razumne razloge, da se prekršek kaže v vožnji storilke po avtocesti z vozilom, na katerem ni imela skladno s predpisi nameščene vinjete, saj je bila ta prepojena s tekstilnimi vlakni in se je brez težav odlepila s stekla. Gre za obravnavo prekrška vožnje po avtocesti s sicer veljavno, a nepravilno nameščeno vinjeto, zato do očitane kršitve petega odstavka 50. člena ZCestn ni prišlo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - seznanitev s procesnim gradivom
Storilcu prekrška je tudi v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov z delom v splošno korist po 202. a členu ZP-1 treba omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki vpliva na odločitev sodišča.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1.. ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 84, 84-4, 85, 85/1, 155, 155/1-1, 155/1-6.1, 155/1-6. URS člen 22.
hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi za izločitev
Glede na to, da tudi hišna preiskava v prekrškovnem postopku predstavlja poseg v posameznikovo varovano zasebno sfero ni videti nobenega razloga, da bi pravica iz 36. člena Ustave do nedotakljivosti stanovanja v prekrškovnem postopku uživala drugačno ali celo nižjo stopnjo varstva kot v kazenskem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - upravna odločba - podlaga za odgovornost - odpadla podlaga - odločba o prekršku
Pravno sredstvo, ki se imenuje odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa, je bilo v postopek o prekršku uvedeno z novelo ZP-1G leta 2011 predvsem zato, ker se v odločbah prekrškovnih organov večkrat zgodijo napake, ki jih ugotovijo že prekrškovni organi, vendar jih pred uvedbo tega pravnega sredstva zaradi nastopa pravnomočnosti ni bilo mogoče sanirati drugače kot s pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti je po svoji naravi namenjena vsebinsko zahtevnim pravnim vprašanjem, v katerih mora Vrhovno sodišče s svojimi odločitvami oblikovati enotno sodno prakso, ne pa odpravljati napake v odločbah prekrškovnih organov.
V skladu z 2. točko prvega odstavka 171.a člena ZP-1 sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku, če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Navedeni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva torej zajema procesne situacije, ko prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku izda odločbo, ki temelji na drugi odločbi, ki je bila hkrati tudi podlaga za ugotovitev storilčeve odgovornosti v prekrškovnem postopku, vendar pa je bila kasneje v nekem drugem postopku ta odločba spremenjena, odpravljena ali razveljavljena. Zaradi spremembe, odprave ali razveljavitve odločbe odpade tudi podlaga za prekrškovno odgovornost, na kateri temelji odločba o prekršku.
V konkretnem primeru je prekrškovni organ v predlogu za odpravo odločbe o prekršku utemeljeno opozoril, da je prekrškovna odločba temeljila na upravni odločbi, ki je bila že po pravnomočnosti prekrškovne odločbe v postopku obnove odpravljena. Okrajno sodišče v Cerknici je takšen predlog prekrškovnega organa za odpravo pravnomočne odločbe o prekršku neutemeljeno zavrglo, ker je napačno razlagalo določbe 2. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1, da je mogoče to izredno pravno sredstvo uporabiti le „ko prekrškovni organ ugotovi, da je bila v njegovem postopku storjena katera od kršitev iz 171.a člena ZP-1“. Okrajno sodišče v Cerknici je s takšnim stališčem kršilo določbo 2. točke prvega odstavka 171. člena ZP-1, ki izredno pravno sredstvo odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa izrecno dopušča tudi v primeru, če se odločba o prekršku opira na kakšno drugo odločbo, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.
ZP-1 člen 55, 55/5, 62a, 62a/1-6, 155, 155/1-6.. URS člen 29, 29-4.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - voznik kot odgovorna oseba - obdolženec kot priča v istem postopku
Vendar pa iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi voznika E. F. policisti obravnavali kot domnevnega storilca prekrška, temveč kot pričo v upravnem postopku. Iz zapisnika o izjavi priče z dne 5. 11. 2015 je namreč razvidno, da je bil voznik kot priča na podlagi prvega odstavka 185. člena ZUP opozorjen, da ne sme ničesar zamolčati in mora govoriti resnico ter na posledice krive izpovedbe, dodatno pa je bil na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZUP poučen, kdaj mu ni treba pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje.
Po oceni Vrhovnega sodišča je zato točna trditev iz zahteve za varstvo zakonitosti, da se tako odločba o prekršku kot tudi izpodbijana sodba opirata na izjavo storilca, ki je bila pridobljena brez danih procesnih jamstev o pravici do molka oziroma privilegiju zoper samoobtožbo iz drugega odstavka 55. člena ZP-1 oziroma 4. alineje 29. člena Ustave RS.
ZP-1 člen 65, 65/5, 155, 155/2.. URS člen 29, 29-1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do izjave
Jamstvo iz 22. člena Ustave posamezniku med drugim zagotavlja pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj, in pravico, da je navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem, ter da se nato izjavi o rezultatih dokazovanja. Ta jamstva poštenega postopka morajo biti obdolžencu zagotovljena tudi v prekrškovnem postopku, pri čemer pa je lahko raven pravic v primeru kršitve z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja kot v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
Pri očitno napačno zapisanemu členu zakonskega določila ni mogoče govoriti o spremembi pravne opredelitve prekrška, kot to zatrjuje vrhovni državni tožilec. Za spremembo pravne kvalifikacije prekrška bi namreč šlo le, če bi se povsem spremenila vsebina očitanih kršitev, kar bi vodilo v situacijo, v kateri bi storilec s pravnim sredstvom izpodbijal povsem drugačne očitke, kot mu jih je prvotno predstavila pooblaščena oseba prekrškovnega organa.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/4, 57, 57/1, 57/2, 155, 155/2.. URS člen 29.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - zbiranje obvestil - predhodna kontradiktornost - kršitev pravice do obrambe
S tem, ko je prekrškovni organ kršitelju plačilni nalog tudi za obravnavani prekršek izdal po prvem odstavku 57. člena ZP-1, kršitelju ni omogočil, da bi se kršitelj že pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga o prekršku osebno izjavil (t. i. predhodna konktradiktornost), s čemer je bila kršitelju odvzeta možnost, da že pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga prepriča organ prve stopnje, ki odloča o prekršku, da prekrška ni storil.
ZP-1 člen 7, 155, 155/2.. ZPrCP člen 8.. - člen 29.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - domneva nedolžnosti - dokazno breme - odgovornost za prekršek - razlaga zakonske določbe - uporabnik vozila - odgovornost uporabnika motornega vozila
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila storilka v prometnem dovoljenju vozila, s katerim je bil storjen prekršek, vpisana kot imetnica pravice uporabe vozila. Posledično se domneva iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP, na podlagi katere sta prekrškovni organ in sodišče storilko spoznala za odgovorno storitve prekrška, v tem primeru ne more uporabiti kot podlaga odgovornosti za prekršek. Prekrškovni organ in sodišče bi morala izhajati iz domneve storilkine nedolžnosti ter njeno odgovornost utemeljiti z dejstvi in dokazi, na podlagi katerih bi se prepričala, da gre za pravo storilko prekrška.
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 68/1, 125, 125/1, 155, 155/2.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. - člen 7.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - ustna obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave - izpodbijanje verodostojnosti dokaza - načelo predvidljivosti v cestnem prometu - razlaga podzakonskega predpisa
Od voznikov ni mogoče zahtevati, da bodo sklepali o vsebini predrugačenega oziroma prekritega prometnega znaka, saj v cestnem prometu velja načelo predvidljivosti.
Kadar je edina podlaga za kaznovanje (neposredna ali posredna) zaznava prekrškovnega organa, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njegovih ugotovitev, je ustna obravnava (lahko) ključna za varovanje pravic in interesov storilca.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/4, 57, 57/1, 57/4, 155, 155/2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - hitri postopek o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o prekršku - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - odločba o prekršku - plačilni nalog
Postopanje prekrškovnega organa, ki je uvedlo hitri postopek namesto postopka s plačilnim nalogom, je bilo storilcu v korist.
V konkretni situaciji gre za specifičen primer, pri katerem so bile storilcu dane širše možnosti, kot jih ima po zakonu. S tem, ko jih storilec v danem roku ni izkoristil, bi morala zanj veljati prekluzija glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov.
bistvena kršitev določb postopka - zahteva za sodno varstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - opredelitev do dokazov - izvedensko mnenje - materialna resnica
Dolžnost sodišča, da se v sodbi opredeli do izvedenih dokazov, ki so bistvenega pomena za odločitev, je sestavni del pravice do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in 22. člena Ustave RS. Četudi sodišče dokaz izvede po uradni dolžnosti, ne more in ne sme dejstev, ki so storilcu v korist, v sodbi enostavno spregledati. Sodišče bi moralo v sodbi vsaj pojasniti, zakaj ni sledilo ugotovitvam izvedenca, ki nasprotujejo ugotovljenemu dejanskemu stanju.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvene kršitve določb postopka - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - opredelitev do navedb strank
Pri dokazovanju razbremenilnega razloga po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 velja obrnjeno dokazno breme, ki je na pravni osebi, ki zatrjuje obstoj takšnega razloga. Dvoma tako v konkretnem primeru ni mogoče razlagati v korist storilca. V več odločbah Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da pravni osebi sicer ni potrebno prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, vendar pa mora s predloženimi dokazi izkazati določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka - zavrženje zahteve - ustavitev postopka o prekršku - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - plačilo polovične globe za prekršek
Treba je pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ugasnila storilkina pravica zahtevati sodno varstvo.
stroški postopka o prekršku - sklep o stroških - obvezne sestavine sodbe - sestavine izreka sodbe - kdo plača stroške postopka
Ker sodišče z izpodbijano sodbo ni odločilo o stroških postopka o prekrških in v izreku sodbe tudi ni odločilo, kdo je stroške dolžan plačati, je kršilo prvi odstavek 138. člena in prvi odstavek 145. člena ZP-1 na način iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.