• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 1644/2005
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50735
    ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67/2, 67, 67/1, 67/1-5, 67/2.
    nasprotna izvršba
    Zneska, ki je bil preveč izterjan v upravni izvršbi, dolžnik ne more

    izterjati z nasprotno sodno izvršbo.

     
  • 22.
    VSL sodba I Cpg 669/2002
    20.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05577
    ZOR člen 128, 132, 132/1, 337.
    izpolnitev pogodbe - zamuda - razdrtje pogodbe - pobot
    Čim tožeča stranka ni uspela dokazati, da je utemeljeno razdrla pogodbo še pred potekom pogodbeno dogovorjenega izpolnitvenega roka, toženi stranki ni mogoče očitati odgovornosti za razdrtje pogodbe in za v posledici razdrtja pogodbe vtoževano škodo. Vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo torej ni dokazana. Od razdrtja pogodbe dalje pa tožena stranka ni bila več dolžna izpolniti pogodbe, saj sta v takem primeru obe stranki prosti svojih pogodbenih

    obveznosti (1. odstavek 132. člena ZOR).

    Po 337. členu ZOR pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Šele po pobotni izjavi pa se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Do učinka pobota terjatev pride šele ob predpostavki, da je podana pobotna izjava nasprotni stranki, zato ne zadostuje zgolj trditev v odgovoru na tožbo, da je tožena stranka račun za opremo poračunala s

    stroški prevoza in razliko v ceni po prodaji sporne jadrnice drugemu kupcu.

     
  • 23.
    VSL sodba II Cp 1128/2004
    20.4.2005
    transportno pravo - pogodbeno pravo
    VSL50217
    ZPPCP člen 112, 112.
    zastaranje terjatve - odgovornost
    Enoletni zastaralni rok za terjatve zaradi poškodbe stvari začne teči

    od dneva, ko je prevoznik izročil stvar. Ob tem ni pomembno, kdaj je

    škoda nastala.

    Prevoznikova odgovornost preneha šele, ko prevoznik poskusi predati

    stvari, pa mu to ne uspe brez njegove krivde. Če je prejemnik

    upravičeno odklonil prevzem pošiljke, zastaralni rok ni začel teči.

     
  • 24.
    VSL sodba I Cp 1805/05
    20.4.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL51120
    SZ-1 člen 111, 111.
    nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
    Toženec je imel sklenjeno najemno pogodbo za službeno najemno

    stanovanje za določen čas, in ker mu je delovno razmerje prenehalo,

    je izpraznitveni zahtevek tožeče stranke na pravni podlagi 111. člena

    SZ-1 utemeljen.

     
  • 25.
    VSL sklep I Cp 1847/05
    20.4.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51121
    ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4.
    zaznamba spora
    V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je

    predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem

    zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega

    sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi

    zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s

    katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na

    nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov

    pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz.

    vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je.

     
  • 26.
    VSL sodba II Cp 1408/2004
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50195
    ZPP člen 115, 115. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
    preložitev naroka za glavno obravnavo - prepoved
    Dokler razpisani narok za glavno obravnavo ne glede na vložene

    prošnje za njegovo preložitev ni preklican, velja, da se bo opravil

    in bodo stranke zadele posledice morebitne neudeležbe. Okoliščina, da

    imata odvetnika, ki zastopata toženo stranko, obravnavo pri drugem

    sodišču, pri tem, da je toženec imel na razpolago, predno je

    pooblastil svoja odvetnika, več kot mesec dni časa za pripravo od

    sprejetja vabila, ni tak razlog, da bi sodišče moralo narok

    preklicati oziroma preložiti. Neudeležba tožene stranke in njegovih

    dveh pooblaščencev ne pomeni, da je sodišče toženi stranki

    onemogočilo sodelovanje v postopku s pravno pomočjo odvetnika, zlasti

    še, ko je tudi sodnik po e-mailu pooblaščencema sporočil, da narok za

    glavno obravnavo ne bo preložen, kar pa niti ni bila dolžnost

    sodišča.

    Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe

    materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih

    obresti ustavilo, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti,

    dosegla višino dolgovane glavnice tudi za predmetno razmerje, čeprav

    je nastalo pred 1.1.2002, ko je bil uveljavljen OZ. Prehodna določba

    1060. člena OZ v tem primeru napotuje na uporabo ZOR. Ker je bil

    dolžnik v zamudi s plačilom, ki je nastalo iz obligacijskega

    razmerja, nastalega pred 1.1.2002, in ker so zamudne obresti le

    sankcija, in ne morejo nastati samostojno, določbe 376. člena OZ ni

    mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo

    uveljavitvijo.

     
  • 27.
    VSL sklep I Cp 1812/2005
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - sodne takse
    VSL50568
    ZST člen 14, 14. ZPP člen 319, 319.
    sodna taksa - pravnomočnost - oprostitev plačila sodne takse
    Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o predlogu

    stranke na oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno

    (predlog je bil zavrnjen), ker v ponovnem predlogu navaja iste

    razloge.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cpg 380/2003
    20.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05579
    ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
    predlaganje dokazov - poznejši narok - obravnava
    Ker tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na prvi narok in se ga

    zato tudi ni udeležila, na tem naroku brez svoje krivde ni mogla

    ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za ugotovitev njunih navedb. To

    pravico pa ji je sodišče prve stopnje dopustilo na poznejšem naroku,

    ki pa je po oceni pritožbenega sodišča sama ni izkoristila.

     
  • 29.
    VSL sodba II Cp 1474/2004
    20.4.2005
    POPRAVA KRIVIC
    VSL50003
    ZKP-77 člen 543, 542.
    neopravičena obsodba - zastaranje
    Po določbah 542. člena ZKP/77 pravica do povrnitve škode zastara v

    treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na

    prvi stopnji oproščen obtožbe. V času, ko je tekel postopek pred

    Ministrstvom za pravosodje v smislu drugega odstavka 542. člena

    ZKP/77 v zvezi s prvim odstavkom 543. člena ZKP/77, zastaranje ne

    teče (drugi odstavek 543. člena ZKP/77).

     
  • 30.
    VSL sodba I Cp 1197/2004
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50356
    ZOR člen 939. ZPP člen 7, 7/1, 212.
    subrogacija - trditveno in dokazno breme - odškodnina
    Obstoj zavarovalne pogodbe se dokazuje z zavarovalno polico. Ker je tožeča stranka obstoj kasko zavarovanja med njo in oškodovanko dokazovala z blagajniškim izdatkom in prijavo o poškodbi vozila, se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala obstoja zavarovalne pogodbe. To pa kljub temu, da tožena stranka ni oporekala obstoju kasko zavarovanja, saj mora tožeča stranka najprej sama zatrjevati in tudi dokazovati obstoj zavarovanja.

    Ker tožeča stranka zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, bi morala, da bi s svojim zahtevkom uspela, zatrjevati vse elemente civilnega delikta.
  • 31.
    VSL sodba I Cp 1235/04
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51123
    ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena
    Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

    je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

    kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

    šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

    glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

    bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

    da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

    14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

    lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

    podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

    vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

    ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

    jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

    odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

    vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

    podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

    ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

    predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

    v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

    spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

    kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

    sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

    knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

    lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

    Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

    dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

    v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

    njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

    odškodninske odgovornosti.

     
  • 32.
    VSL sodba II Cp 1598/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50231
    OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda
    Presoja višine odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi

    skaženosti.

     
  • 33.
    VSL sodba II Cp 1617/2005
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49985
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah
    Materialnopravno pravilna je odločitev o odškodnini za strah. Ob

    samem škodnem dogodku je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje

    utrpel najhujšo obliko primarnega strahu, grozo oziroma smrtni strah,

    kar je glede na vse okoliščine primera (padec v globino) življenjsko

    logično in razumljivo. Poleg tega pa je bil tudi hudo telesno

    poškodovan in je trpel strah za izid zdravljenja ves čas trajaanja

    zdravljenja; njegov strah je bil tudi medicinsko utemeljen, saj se je

    izkazalo, da poškodbe ni mogoče popolnoma pozdraviti, ampak so ostale

    njegove splošne življenjske sposobnosti zmanjšane ter še vedno

    občasno trpi telesne bolečine. V takšni situaciji pa je odškodnina iz

    tega naslova v višini 200.000,00 SIT primerna in ni previsoka, kot

    zmotno uveljavlja pritožba.

     
  • 34.
    VSL sodba I Cp 1523/04
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51116
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Presoja primernosti odškodnine iz naslova telesnih bolečin in

    duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu

    levega kolena s krvavitvijo v kolenski sklep.

     
  • 35.
    VSL sklep III Cp 412/2005
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50733
    ZIZ člen 64, 64/2, 76, 76/2, 64, 64/2, 76, 76/2.
    ugovor tretjega - pravnomočnost - sklep o domiku
    Po izdaji sklepa o domiku nepremičnine tretji ne more več poseči v

    izvršilni postopek, saj ne more preprečiti prodaje stvari na dražbi.

    Zanj je torej po prodaji in domiku nepremičnine kupcu v smislu 2.

    odstavka 64. člena ZIZ "končan izvršilni postopek".

     
  • 36.
    VSL sodba II Cp 1714/2004
    20.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL49989
    ZOR člen 822, 822/3, 822, 822/3. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286, 286/1, 286/4.
    posredovanje - provizija
    Posrednik ima pravico zahtevati plačilo posredniške provizije od obeh

    strank, če je bilo tako določeno v posredniških pogodbah. Stranka

    mora uveljavljati zahtevo za znižanje provizije najkasneje na prvem

    naroku za glavno obravnavo.

     
  • 37.
    VSL sodba I Cp 1359/2004
    20.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50326
    OZ člen 538, 538/1, 538, 538/1.
    darilna pogodba
    Za veljavnost darilne pogodbe, katere predmet je iz prometa odjavljen

    in nevozen avto, pisna oblika ni potrebna.

     
  • 38.
    VSL sodba in sklep I Cp 203/2005
    20.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50584
    ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.
    spregled pravne osebnosti
    Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

    osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

    kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

    vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

    osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

    spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

    družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

    tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

    družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

    element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

    zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

    obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

    teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

    ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

    zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

    ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

    podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

    ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

    bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

    utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

    spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

    trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.

     
  • 39.
    VSL sklep I Kp 268/2005
    20.4.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22647
    ZKP člen 367, 367/II, 421, 421/I, 422, 422/II, 367, 367/II, 421, 421/I, 422, 422/II.
    zahteva za varstvo zakonitosti
    Zakonski (izvenzakonski) partner ni upravičena oseba, ki bi pred

    smrtjo obtoženca lahko vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 316/2005
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50187
    ZPP člen 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4, 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4.
    zamudna sodba - odškodnina za negmotno škodo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva tožba
    V spornem primeru tožba ni v zadostni meri substancirana (predvsem

    manjkajo navedbe o trajanju posameznih vrst telesnih bolečin, o

    trajanju in intenzivnosti strahu ter intenzivnosti duševnih bolečin

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Zato ni bilo pogojev za

    izdajo zamudne sodbe. Izpodbijana sodba ne vsebuje vseh potrebnih

    dejanskih ugotovitev in je zato onemogočen njen preizkus, zaradi

    česar je izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

    točke 339. člena ZPP. V novem postopku bo moralo sodišče pozvati

    tožečo stranko, da dopolni in popravi tožbo.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>