• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep II Cp 1216/2004
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50199
    ZOR člen 149, 262, 149, 262. ZJC člen 10, 10.
    povrnitev materialne škode - odgovornost cestnega podjetja - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Ker je tožena stranka vzdrževalec javne ceste in tožeča stranka

    zatrjuje, da ni ceste posula v zimske času, je pasivno legitimirana

    za tak zahtevek. Na podlagi Zakona o javnih cestah je z občino

    sklenila pogodbo o vzdrževanju v zimskem času in na podlagi 154.

    člena ZOR odgovarja tudi tretji osebi, ki je zaradi njene domnevne

    opustitve utrpela škodo. Gre za izvajanje javne komunalne dejavnosti

    na podlagi Zakona o javnih cestah.

     
  • 22.
    VSL sodba I Cp 1523/04
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51116
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Presoja primernosti odškodnine iz naslova telesnih bolečin in

    duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu

    levega kolena s krvavitvijo v kolenski sklep.

     
  • 23.
    VSL sodba II Cp 1714/2004
    20.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL49989
    ZOR člen 822, 822/3, 822, 822/3. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286, 286/1, 286/4.
    posredovanje - provizija
    Posrednik ima pravico zahtevati plačilo posredniške provizije od obeh

    strank, če je bilo tako določeno v posredniških pogodbah. Stranka

    mora uveljavljati zahtevo za znižanje provizije najkasneje na prvem

    naroku za glavno obravnavo.

     
  • 24.
    VSL sodba in sklep I Cp 203/2005
    20.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50584
    ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.
    spregled pravne osebnosti
    Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

    osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

    kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

    vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

    osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

    spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

    družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

    tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

    družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

    element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

    zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

    obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

    teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

    ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

    zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

    ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

    podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

    ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

    bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

    utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

    spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

    trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.

     
  • 25.
    VSL sklep II Cp 1998/2004
    20.4.2005
    denacionalizacija
    VSL49980
    ZDen člen 3, 4, 5.
    pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - čas sklenitve pogodbe
    V obravnavani zadevi je prišlo do sklenitve sporazuma oziroma do

    izdaje odločbe o arondaciji na podlagi določil Temeljnega zakona o

    izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta je v določilu 42. člena vseboval

    določbo, da se denarna odškodnina za pripojeno zemljišče (nadomestno

    zemljišče je dobil kmet, nekmet pa odškodnino), odmerja po

    predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine pri razlastitvi. Tak

    predpis je bil Zakon o razlastitvi, ki pa je bil z določbo Ustave

    SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini usklajen šele s spremembo,

    objavljeno dne 7.2.1968 (Ur. l. SFRJ, št. 5/68) z veljavnostjo od

    15.2.1968 dalje. Kolikor bi bil torej posel iz 5. člena ZDen sklenjen

    pred navedeno uskladitvijo določb o odškodnini z Ustavo iz leta 1963

    oziroma pred 15.2.1968, bi bila predlagateljica upravičenka do

    denacionalizacije, ob dokazanosti okoličin sklenitve posla iz 5.

    člena ZDen.

     
  • 26.
    VSL sodba II Cp 1598/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50231
    OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda
    Presoja višine odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi

    skaženosti.

     
  • 27.
    VSL sklep III Cp 1838/2005
    20.4.2005
    zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo
    VSL50715
    ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 19, 19.
    zavarovanje - začasna odredba - stvarna pristojnost
    V primeru vložene tožbe je za izdajo začasne odredbe pristojno

    sodišče, ki je pristojno za reševanje pravdne zadeve.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cp 1659/2005
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50333
    ZMZP.
    regresna pravica
    Tuj socialni zavod za zavarovanje ima pravico do regresa za

    ponesrečenega delavca, ki se ponesreči na poti iz začasnega bivališča

    v kraj bivanja po nemških predpisih. Vsebino tujega prava mora

    ugotoviti sodišče.

     
  • 29.
    VSL sklep II Cp 716/2005
    20.4.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL49968
    ZD člen 210, 213, 213/1, 210, 213, 213/1. ZDKG člen 4, 25, 4, 25. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.
    zaščitena kmetija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na

    vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni

    dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in

    če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno

    odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu

    kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski

    postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi

    odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom

    ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od

    obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega

    sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično

    napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213.

    člena ZD ni potrebna.

     
  • 30.
    VSL sklep III Cp 1630/05
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48532
    ZIZ člen 65, 65/2, 73, 65, 65/2, 73.
    odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
    Izguba stanovanja, v katerem tretji živi s svojo družino in le-ta

    predstavlja njihov dom, pri čemer pa bi bil s prodajo stanovanja

    ogrožen tudi njihov socialni položaj, zagotovo predstavlja

    nenadomestljivo škodo po prvem odstavku 73. člena ZIZ.

     
  • 31.
    VSL sodba II Cp 1408/2004
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50195
    ZPP člen 115, 115. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
    preložitev naroka za glavno obravnavo - prepoved
    Dokler razpisani narok za glavno obravnavo ne glede na vložene

    prošnje za njegovo preložitev ni preklican, velja, da se bo opravil

    in bodo stranke zadele posledice morebitne neudeležbe. Okoliščina, da

    imata odvetnika, ki zastopata toženo stranko, obravnavo pri drugem

    sodišču, pri tem, da je toženec imel na razpolago, predno je

    pooblastil svoja odvetnika, več kot mesec dni časa za pripravo od

    sprejetja vabila, ni tak razlog, da bi sodišče moralo narok

    preklicati oziroma preložiti. Neudeležba tožene stranke in njegovih

    dveh pooblaščencev ne pomeni, da je sodišče toženi stranki

    onemogočilo sodelovanje v postopku s pravno pomočjo odvetnika, zlasti

    še, ko je tudi sodnik po e-mailu pooblaščencema sporočil, da narok za

    glavno obravnavo ne bo preložen, kar pa niti ni bila dolžnost

    sodišča.

    Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe

    materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih

    obresti ustavilo, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti,

    dosegla višino dolgovane glavnice tudi za predmetno razmerje, čeprav

    je nastalo pred 1.1.2002, ko je bil uveljavljen OZ. Prehodna določba

    1060. člena OZ v tem primeru napotuje na uporabo ZOR. Ker je bil

    dolžnik v zamudi s plačilom, ki je nastalo iz obligacijskega

    razmerja, nastalega pred 1.1.2002, in ker so zamudne obresti le

    sankcija, in ne morejo nastati samostojno, določbe 376. člena OZ ni

    mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo

    uveljavitvijo.

     
  • 32.
    VSL sklep I Cp 1812/2005
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - sodne takse
    VSL50568
    ZST člen 14, 14. ZPP člen 319, 319.
    sodna taksa - pravnomočnost - oprostitev plačila sodne takse
    Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o predlogu

    stranke na oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno

    (predlog je bil zavrnjen), ker v ponovnem predlogu navaja iste

    razloge.

     
  • 33.
    VSL sklep III Cp 2427/2004
    20.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48521
    ZPPSL člen 104, 104/1, 104/4, 111, 111/1, 111/4, 104, 104/1, 104/4, 111, 111/1, 111/4.
    stečaj
    Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja (dovolitve in

    nadaljevanja) izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne

    velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih

    (osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik

    pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki

    ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih

    nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad dolžnikom in

    še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cp 262/2005
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL49991
    ZPP člen 8, 257, 339/1, 8, 257, 339/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost države
    Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo tožnikovo izpovedbo le kot

    "izjavo" in je ni ustrezno dokazno ocenilo.

    Podlaga krivdni odgovornosti države je lahko tudi kršitev potrebne

    skrbnosti pri zagotavljanju ustrezne in varne opreme vojaškim

    obveznikom oziroma vojaškim osebam (v konkretnem primeru zatrjevana

    izrabljenost športnih copat).

     
  • 35.
    VSL sodba I Cp 46/05
    20.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51112
    ZD člen 77, 99, 99/1, 99/2, 77, 99, 99/1, 99/2.
    preklic oporoke - dokazovanje
    Tožnica svoj zahtevek utemeljuje na kopiji zapisane oporoke, pri

    čemer pa ne trdi in tudi ne dokazuje, da bi bil original oporoke po

    naključju ali z dejanjem koga drugega uničen, izgubljen, skrit ali

    založen, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda

    brez njegove vednosti (77. člen ZD). Le v primeru, če bi tožnica

    zatrjevala in dokazala zgoraj navedena dejstva, bi bilo mogoče

    predloženo oporoko upoštevati kot dokaz, da je oporoka obstajala, da

    je bil original uničen, da je bila sestavljena v pravilni obliki in

    kakšna je vsebina oporoke, vse v smislu 77. člena ZD.

     
  • 36.
    VSL sodba II Cp 1730/2005
    20.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50037
    ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZPP člen 318, 318.
    štipendijska pogodba - neupravičena pridobitev - nesklepčnost tožbe
    Odločba tožeče stranke, izdelana na podlagi ZZZPB, je bila podlaga za

    izplačilo štipendije in ni bila nikoli razveljavljena. Štipendija, ki

    je bila dodeljena za dokončanje šolanja ni bila dana z darilnim

    namenom, vendar pa zaradi nedokončanega šolanja ni odpadel namen.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 316/2005
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50187
    ZPP člen 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4, 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4.
    zamudna sodba - odškodnina za negmotno škodo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva tožba
    V spornem primeru tožba ni v zadostni meri substancirana (predvsem

    manjkajo navedbe o trajanju posameznih vrst telesnih bolečin, o

    trajanju in intenzivnosti strahu ter intenzivnosti duševnih bolečin

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Zato ni bilo pogojev za

    izdajo zamudne sodbe. Izpodbijana sodba ne vsebuje vseh potrebnih

    dejanskih ugotovitev in je zato onemogočen njen preizkus, zaradi

    česar je izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

    točke 339. člena ZPP. V novem postopku bo moralo sodišče pozvati

    tožečo stranko, da dopolni in popravi tožbo.

     
  • 38.
    VSL sodba II Cp 1617/2005
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49985
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah
    Materialnopravno pravilna je odločitev o odškodnini za strah. Ob

    samem škodnem dogodku je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje

    utrpel najhujšo obliko primarnega strahu, grozo oziroma smrtni strah,

    kar je glede na vse okoliščine primera (padec v globino) življenjsko

    logično in razumljivo. Poleg tega pa je bil tudi hudo telesno

    poškodovan in je trpel strah za izid zdravljenja ves čas trajaanja

    zdravljenja; njegov strah je bil tudi medicinsko utemeljen, saj se je

    izkazalo, da poškodbe ni mogoče popolnoma pozdraviti, ampak so ostale

    njegove splošne življenjske sposobnosti zmanjšane ter še vedno

    občasno trpi telesne bolečine. V takšni situaciji pa je odškodnina iz

    tega naslova v višini 200.000,00 SIT primerna in ni previsoka, kot

    zmotno uveljavlja pritožba.

     
  • 39.
    VSL sklep III Cp 412/2005
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50733
    ZIZ člen 64, 64/2, 76, 76/2, 64, 64/2, 76, 76/2.
    ugovor tretjega - pravnomočnost - sklep o domiku
    Po izdaji sklepa o domiku nepremičnine tretji ne more več poseči v

    izvršilni postopek, saj ne more preprečiti prodaje stvari na dražbi.

    Zanj je torej po prodaji in domiku nepremičnine kupcu v smislu 2.

    odstavka 64. člena ZIZ "končan izvršilni postopek".

     
  • 40.
    VSL sklep III Cp 1644/2005
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50735
    ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67/2, 67, 67/1, 67/1-5, 67/2.
    nasprotna izvršba
    Zneska, ki je bil preveč izterjan v upravni izvršbi, dolžnik ne more

    izterjati z nasprotno sodno izvršbo.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>