21.

VSL sodba I Cp 1235/04

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51123

ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.

odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena

Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

odškodninske odgovornosti.

 

23.

VSL sodba in sklep I Cp 203/2005

20.4.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50584

ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.

spregled pravne osebnosti

Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.

 

25.

VSL sklep II Cpg 213/2005

20.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL05687

ZPPSL člen 36, 43, 36, 43.

prisilna poravnava

Začetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisilna poravnava

učinkuje le za tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka

postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali so tega dne že

dospele (primerjaj 1. odstavek 43. člena Zakona o prisilni poravnavi,

stečaju in likvidaciji).

 

27.

VSL sklep III Cp 1630/05

20.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48532

ZIZ člen 65, 65/2, 73, 65, 65/2, 73.

odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda

Izguba stanovanja, v katerem tretji živi s svojo družino in le-ta

predstavlja njihov dom, pri čemer pa bi bil s prodajo stanovanja

ogrožen tudi njihov socialni položaj, zagotovo predstavlja

nenadomestljivo škodo po prvem odstavku 73. člena ZIZ.

 

29.

VSL sodba II Cp 1292/2004

20.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50182

ZOR člen 208, 208.

regres - stranska intervencija - intervencijski učinek

Toženec v pritožbi neutemeljeno oporeka temelju, češ da je podana

soodgovornost policista, in višini odškodnine. Ne le zato, ker so

bili njegovi ugovori v tej smeri tekom postopka pred sodiščem prve

stopnje zgolj pavšalni, ampak predvsem zaradi učinka njegove

intervencije v pravdi tožnice z oškodovancem. Odločitev v navedeni

pravdni zadevi se v subjektivnem pogledu res ne nanaša neposredno na

toženca, vendar proti njemu učinkuje v tem smislu, da ne more

zanikati niti dejanske niti pravne ocene stvari, ki izhaja iz

odločitve, sprejete v omenjeni predhodni pravdi.

 

31.

VSL sodba II Cp 1408/2004

20.4.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL50195

ZPP člen 115, 115. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.

preložitev naroka za glavno obravnavo - prepoved

Dokler razpisani narok za glavno obravnavo ne glede na vložene

prošnje za njegovo preložitev ni preklican, velja, da se bo opravil

in bodo stranke zadele posledice morebitne neudeležbe. Okoliščina, da

imata odvetnika, ki zastopata toženo stranko, obravnavo pri drugem

sodišču, pri tem, da je toženec imel na razpolago, predno je

pooblastil svoja odvetnika, več kot mesec dni časa za pripravo od

sprejetja vabila, ni tak razlog, da bi sodišče moralo narok

preklicati oziroma preložiti. Neudeležba tožene stranke in njegovih

dveh pooblaščencev ne pomeni, da je sodišče toženi stranki

onemogočilo sodelovanje v postopku s pravno pomočjo odvetnika, zlasti

še, ko je tudi sodnik po e-mailu pooblaščencema sporočil, da narok za

glavno obravnavo ne bo preložen, kar pa niti ni bila dolžnost

sodišča.

Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe

materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih

obresti ustavilo, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti,

dosegla višino dolgovane glavnice tudi za predmetno razmerje, čeprav

je nastalo pred 1.1.2002, ko je bil uveljavljen OZ. Prehodna določba

1060. člena OZ v tem primeru napotuje na uporabo ZOR. Ker je bil

dolžnik v zamudi s plačilom, ki je nastalo iz obligacijskega

razmerja, nastalega pred 1.1.2002, in ker so zamudne obresti le

sankcija, in ne morejo nastati samostojno, določbe 376. člena OZ ni

mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo

uveljavitvijo.

 

33.

VSL sklep II Cp 262/2005

20.4.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL49991

ZPP člen 8, 257, 339/1, 8, 257, 339/1.

bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost države

Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo tožnikovo izpovedbo le kot

"izjavo" in je ni ustrezno dokazno ocenilo.

Podlaga krivdni odgovornosti države je lahko tudi kršitev potrebne

skrbnosti pri zagotavljanju ustrezne in varne opreme vojaškim

obveznikom oziroma vojaškim osebam (v konkretnem primeru zatrjevana

izrabljenost športnih copat).

 

35.

VSL sklep II Cp 1998/2004

20.4.2005

denacionalizacija

VSL49980

ZDen člen 3, 4, 5.

pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - čas sklenitve pogodbe

V obravnavani zadevi je prišlo do sklenitve sporazuma oziroma do

izdaje odločbe o arondaciji na podlagi določil Temeljnega zakona o

izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta je v določilu 42. člena vseboval

določbo, da se denarna odškodnina za pripojeno zemljišče (nadomestno

zemljišče je dobil kmet, nekmet pa odškodnino), odmerja po

predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine pri razlastitvi. Tak

predpis je bil Zakon o razlastitvi, ki pa je bil z določbo Ustave

SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini usklajen šele s spremembo,

objavljeno dne 7.2.1968 (Ur. l. SFRJ, št. 5/68) z veljavnostjo od

15.2.1968 dalje. Kolikor bi bil torej posel iz 5. člena ZDen sklenjen

pred navedeno uskladitvijo določb o odškodnini z Ustavo iz leta 1963

oziroma pred 15.2.1968, bi bila predlagateljica upravičenka do

denacionalizacije, ob dokazanosti okoličin sklenitve posla iz 5.

člena ZDen.

 

37.

VSL sklep III Cp 1838/2005

20.4.2005

zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo

VSL50715

ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 19, 19.

zavarovanje - začasna odredba - stvarna pristojnost

V primeru vložene tožbe je za izdajo začasne odredbe pristojno

sodišče, ki je pristojno za reševanje pravdne zadeve.

 

39.

VSL sodba I Cpg 669/2002

20.4.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL05577

ZOR člen 128, 132, 132/1, 337.

izpolnitev pogodbe - zamuda - razdrtje pogodbe - pobot

Čim tožeča stranka ni uspela dokazati, da je utemeljeno razdrla pogodbo še pred potekom pogodbeno dogovorjenega izpolnitvenega roka, toženi stranki ni mogoče očitati odgovornosti za razdrtje pogodbe in za v posledici razdrtja pogodbe vtoževano škodo. Vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo torej ni dokazana. Od razdrtja pogodbe dalje pa tožena stranka ni bila več dolžna izpolniti pogodbe, saj sta v takem primeru obe stranki prosti svojih pogodbenih

obveznosti (1. odstavek 132. člena ZOR).

Po 337. členu ZOR pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Šele po pobotni izjavi pa se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Do učinka pobota terjatev pride šele ob predpostavki, da je podana pobotna izjava nasprotni stranki, zato ne zadostuje zgolj trditev v odgovoru na tožbo, da je tožena stranka račun za opremo poračunala s

stroški prevoza in razliko v ceni po prodaji sporne jadrnice drugemu kupcu.