• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sklep Kp 107/2005
    20.4.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01093
    KZ člen 105, 105. ZKP člen 5, 5/2, 371, 371/2, 511, 5, 5/2, 371, 371/2, 511.
    seznanitev zagovornika
    Če sodišče 1. stopnje v postopku za sodno rehabilitacijo ne seznani prosilca in zagovornika o zbranih podatkih, od katerih je odvisna odločitev o prošnji, pomeni ta opustitev bistveno kršitev določb kaz. postopka po 2. odst. 371. čl. v zvezi z 2. odst. 5. čl. ZKP. Zato je bilo treba negativni sklep sodišča 1. stopnje razveljaviti.

     
  • 22.
    VSL sklep II Cp 1216/2004
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50199
    ZOR člen 149, 262, 149, 262. ZJC člen 10, 10.
    povrnitev materialne škode - odgovornost cestnega podjetja - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Ker je tožena stranka vzdrževalec javne ceste in tožeča stranka

    zatrjuje, da ni ceste posula v zimske času, je pasivno legitimirana

    za tak zahtevek. Na podlagi Zakona o javnih cestah je z občino

    sklenila pogodbo o vzdrževanju v zimskem času in na podlagi 154.

    člena ZOR odgovarja tudi tretji osebi, ki je zaradi njene domnevne

    opustitve utrpela škodo. Gre za izvajanje javne komunalne dejavnosti

    na podlagi Zakona o javnih cestah.

     
  • 23.
    VSL sodba I Cpg 669/2002
    20.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL05577
    ZOR člen 128, 132, 132/1, 337.
    izpolnitev pogodbe - zamuda - razdrtje pogodbe - pobot
    Čim tožeča stranka ni uspela dokazati, da je utemeljeno razdrla pogodbo še pred potekom pogodbeno dogovorjenega izpolnitvenega roka, toženi stranki ni mogoče očitati odgovornosti za razdrtje pogodbe in za v posledici razdrtja pogodbe vtoževano škodo. Vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo torej ni dokazana. Od razdrtja pogodbe dalje pa tožena stranka ni bila več dolžna izpolniti pogodbe, saj sta v takem primeru obe stranki prosti svojih pogodbenih

    obveznosti (1. odstavek 132. člena ZOR).

    Po 337. členu ZOR pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Šele po pobotni izjavi pa se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Do učinka pobota terjatev pride šele ob predpostavki, da je podana pobotna izjava nasprotni stranki, zato ne zadostuje zgolj trditev v odgovoru na tožbo, da je tožena stranka račun za opremo poračunala s

    stroški prevoza in razliko v ceni po prodaji sporne jadrnice drugemu kupcu.

     
  • 24.
    VSL sodba I Cp 693/2004
    20.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50544
    ZDP člen 18, 18/1, 18, 18/1.
    tuja valuta - izpolnitev denarne obveznosti
    Stranke lahko sklepajo posle v krajih plačilnih sredstvih pod pogoji

    in način, določen z zakonom. Dovoljena je uporaba deviz v pogodbah

    med fizičnimi osebami, pri čemer je valuta izpolnitve vedno tolar.

     
  • 25.
    VSL sklep I Cp 1847/05
    20.4.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51121
    ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4.
    zaznamba spora
    V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je

    predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem

    zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega

    sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi

    zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s

    katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na

    nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov

    pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz.

    vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 1630/05
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48532
    ZIZ člen 65, 65/2, 73, 65, 65/2, 73.
    odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
    Izguba stanovanja, v katerem tretji živi s svojo družino in le-ta

    predstavlja njihov dom, pri čemer pa bi bil s prodajo stanovanja

    ogrožen tudi njihov socialni položaj, zagotovo predstavlja

    nenadomestljivo škodo po prvem odstavku 73. člena ZIZ.

     
  • 27.
    VSL sodba II Cp 1292/2004
    20.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50182
    ZOR člen 208, 208.
    regres - stranska intervencija - intervencijski učinek
    Toženec v pritožbi neutemeljeno oporeka temelju, češ da je podana

    soodgovornost policista, in višini odškodnine. Ne le zato, ker so

    bili njegovi ugovori v tej smeri tekom postopka pred sodiščem prve

    stopnje zgolj pavšalni, ampak predvsem zaradi učinka njegove

    intervencije v pravdi tožnice z oškodovancem. Odločitev v navedeni

    pravdni zadevi se v subjektivnem pogledu res ne nanaša neposredno na

    toženca, vendar proti njemu učinkuje v tem smislu, da ne more

    zanikati niti dejanske niti pravne ocene stvari, ki izhaja iz

    odločitve, sprejete v omenjeni predhodni pravdi.

     
  • 28.
    VSL sodba II Cp 1598/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50231
    OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda
    Presoja višine odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi

    skaženosti.

     
  • 29.
    VSL sodba II Cp 893/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49982
    ZOR člen 154, 154/1, 184, 206, 154, 154/1, 184, 206. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 40, 44, 40, 44.
    nevarna stvar - poledenel pločnik - odgovornost
    Občina se z ustanovitvijo javnega podjetja ne razbremeni odgovornosti

    za vzdrževanje pločnikov. Odgovornost obeh je solidarna.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 1659/2005
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50333
    ZMZP.
    regresna pravica
    Tuj socialni zavod za zavarovanje ima pravico do regresa za

    ponesrečenega delavca, ki se ponesreči na poti iz začasnega bivališča

    v kraj bivanja po nemških predpisih. Vsebino tujega prava mora

    ugotoviti sodišče.

     
  • 31.
    VSL sklep II Cp 716/2005
    20.4.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL49968
    ZD člen 210, 213, 213/1, 210, 213, 213/1. ZDKG člen 4, 25, 4, 25. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.
    zaščitena kmetija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na

    vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni

    dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in

    če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno

    odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu

    kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski

    postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi

    odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom

    ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od

    obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega

    sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično

    napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213.

    člena ZD ni potrebna.

     
  • 32.
    VSL sodba II Cp 1617/2005
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49985
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah
    Materialnopravno pravilna je odločitev o odškodnini za strah. Ob

    samem škodnem dogodku je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje

    utrpel najhujšo obliko primarnega strahu, grozo oziroma smrtni strah,

    kar je glede na vse okoliščine primera (padec v globino) življenjsko

    logično in razumljivo. Poleg tega pa je bil tudi hudo telesno

    poškodovan in je trpel strah za izid zdravljenja ves čas trajaanja

    zdravljenja; njegov strah je bil tudi medicinsko utemeljen, saj se je

    izkazalo, da poškodbe ni mogoče popolnoma pozdraviti, ampak so ostale

    njegove splošne življenjske sposobnosti zmanjšane ter še vedno

    občasno trpi telesne bolečine. V takšni situaciji pa je odškodnina iz

    tega naslova v višini 200.000,00 SIT primerna in ni previsoka, kot

    zmotno uveljavlja pritožba.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cp 1235/04
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51123
    ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena
    Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

    je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

    kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

    šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

    glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

    bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

    da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

    14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

    lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

    podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

    vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

    ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

    jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

    odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

    vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

    podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

    ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

    predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

    v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

    spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

    kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

    sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

    knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

    lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

    Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

    dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

    v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

    njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

    odškodninske odgovornosti.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cpg 877/2005
    20.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07044
    ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3.
    učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave
    Do nadaljevanja prekinjene izvršbe lahko pride le, če upnik ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave, vendar samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

     
  • 35.
    VSL sklep II Cp 262/2005
    20.4.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL49991
    ZPP člen 8, 257, 339/1, 8, 257, 339/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost države
    Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo tožnikovo izpovedbo le kot

    "izjavo" in je ni ustrezno dokazno ocenilo.

    Podlaga krivdni odgovornosti države je lahko tudi kršitev potrebne

    skrbnosti pri zagotavljanju ustrezne in varne opreme vojaškim

    obveznikom oziroma vojaškim osebam (v konkretnem primeru zatrjevana

    izrabljenost športnih copat).

     
  • 36.
    VSL sodba in sklep I Cp 203/2005
    20.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50584
    ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.
    spregled pravne osebnosti
    Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

    osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

    kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

    vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

    osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

    spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

    družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

    tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

    družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

    element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

    zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

    obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

    teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

    ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

    zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

    ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

    podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

    ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

    bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

    utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

    spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

    trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.

     
  • 37.
    VSL sklep III Cp 1838/2005
    20.4.2005
    zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo
    VSL50715
    ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 19, 19.
    zavarovanje - začasna odredba - stvarna pristojnost
    V primeru vložene tožbe je za izdajo začasne odredbe pristojno

    sodišče, ki je pristojno za reševanje pravdne zadeve.

     
  • 38.
    VSL sklep II Cp 1856/2005
    20.4.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50178
    ZD člen 145, 145. ZPP člen 339/2-8, 339/2-14, 339/2-8, 339/2-14.
    upravitelj dediščine
    Sodišče mora pred postavitvijo upravitelja zapuščine dati možnost

    ostalim dedičem, da se izjasnijo o predlogu ter obrazložiti svojo

    odločitev.

     
  • 39.
    VSL sodba II Cp 1412/2004
    20.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL49997
    ZOR člen 940, 941, 941/1, 940, 941, 941/1.
    zavarovanje pred odgovornostjo
    Pri pogodbenem zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec terja

    neposredno od zavarovalnice le tisto, kar bi bila zavarovalnica

    dolžna izplačati zavarovancu, če bi oškodovanec od njega terjal

    plačilo odškodnine.

     
  • 40.
    VSL sklep I Cp 285/2005
    20.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50545
    ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-14, 287, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 135, 135.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krivdna odgovornost
    Pritožnica utemeljeno očita neizvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca

    konjarske stroke. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da se sodišče

    prve stopnje do tega dokaznega predloga niti ni opredelilo, saj o

    njem ni odločalo z ustreznim dokaznim sklepom in tako opustitev

    izvedbe tega dokaza niti ni obrazložena (po določbi 2. odstavka 287.

    člena ZPP pa mora sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso

    pomembni za odločbo zavrniti in v sklepu navesti, zakaj jih je

    zavrnil). Zato se izpodbijana sodba v tej smeri niti ne da

    preizkusiti, zaradi česar je izkazana tudi po uradni dolžnosti

    upoštevna kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

    339. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>