21.

VSL sklep II Cp 262/2005

20.4.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL49991

ZPP člen 8, 257, 339/1, 8, 257, 339/1.

bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost države

Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo tožnikovo izpovedbo le kot

"izjavo" in je ni ustrezno dokazno ocenilo.

Podlaga krivdni odgovornosti države je lahko tudi kršitev potrebne

skrbnosti pri zagotavljanju ustrezne in varne opreme vojaškim

obveznikom oziroma vojaškim osebam (v konkretnem primeru zatrjevana

izrabljenost športnih copat).

 

23.

VSL sodba II Cp 1598/2004

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50231

OZ člen 179, 179.

nepremoženjska škoda

Presoja višine odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi

skaženosti.

 

25.

VSL sklep I Cp 1659/2005

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50333

ZMZP.

regresna pravica

Tuj socialni zavod za zavarovanje ima pravico do regresa za

ponesrečenega delavca, ki se ponesreči na poti iz začasnega bivališča

v kraj bivanja po nemških predpisih. Vsebino tujega prava mora

ugotoviti sodišče.

 

27.

VSL sklep III Cp 257/2005

20.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50732

ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.

izvršba - izbris firme

Družbenik, ki izpodbija domnevo iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod in

uveljavlja svojo pasivnost, mora dokazati, da je storil vse, kar bi

lahko, da bi poplačal terjatev upnika, sicer odgovarja za obveznosti

izbrisane družbe. Dolžnica, ki je sodelovala pri nastanku obveznosti

in je vedela, da obveznosti niso poravnane, obenem pa se je zavedala

svojega (50%) solastništva v gospodarski družbi tega ni dokazala,

zato odgovarja za obveznosti izbrisane gospodarske družbe.

 

29.

VSL sodba II Cp 1292/2004

20.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50182

ZOR člen 208, 208.

regres - stranska intervencija - intervencijski učinek

Toženec v pritožbi neutemeljeno oporeka temelju, češ da je podana

soodgovornost policista, in višini odškodnine. Ne le zato, ker so

bili njegovi ugovori v tej smeri tekom postopka pred sodiščem prve

stopnje zgolj pavšalni, ampak predvsem zaradi učinka njegove

intervencije v pravdi tožnice z oškodovancem. Odločitev v navedeni

pravdni zadevi se v subjektivnem pogledu res ne nanaša neposredno na

toženca, vendar proti njemu učinkuje v tem smislu, da ne more

zanikati niti dejanske niti pravne ocene stvari, ki izhaja iz

odločitve, sprejete v omenjeni predhodni pravdi.

 

31.

VSL sklep I Cp 285/2005

20.4.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50545

ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-14, 287, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 135, 135.

bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krivdna odgovornost

Pritožnica utemeljeno očita neizvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca

konjarske stroke. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da se sodišče

prve stopnje do tega dokaznega predloga niti ni opredelilo, saj o

njem ni odločalo z ustreznim dokaznim sklepom in tako opustitev

izvedbe tega dokaza niti ni obrazložena (po določbi 2. odstavka 287.

člena ZPP pa mora sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso

pomembni za odločbo zavrniti in v sklepu navesti, zakaj jih je

zavrnil). Zato se izpodbijana sodba v tej smeri niti ne da

preizkusiti, zaradi česar je izkazana tudi po uradni dolžnosti

upoštevna kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP.

 

33.

VSL sodba II Cp 1408/2004

20.4.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL50195

ZPP člen 115, 115. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.

preložitev naroka za glavno obravnavo - prepoved

Dokler razpisani narok za glavno obravnavo ne glede na vložene

prošnje za njegovo preložitev ni preklican, velja, da se bo opravil

in bodo stranke zadele posledice morebitne neudeležbe. Okoliščina, da

imata odvetnika, ki zastopata toženo stranko, obravnavo pri drugem

sodišču, pri tem, da je toženec imel na razpolago, predno je

pooblastil svoja odvetnika, več kot mesec dni časa za pripravo od

sprejetja vabila, ni tak razlog, da bi sodišče moralo narok

preklicati oziroma preložiti. Neudeležba tožene stranke in njegovih

dveh pooblaščencev ne pomeni, da je sodišče toženi stranki

onemogočilo sodelovanje v postopku s pravno pomočjo odvetnika, zlasti

še, ko je tudi sodnik po e-mailu pooblaščencema sporočil, da narok za

glavno obravnavo ne bo preložen, kar pa niti ni bila dolžnost

sodišča.

Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe

materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih

obresti ustavilo, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti,

dosegla višino dolgovane glavnice tudi za predmetno razmerje, čeprav

je nastalo pred 1.1.2002, ko je bil uveljavljen OZ. Prehodna določba

1060. člena OZ v tem primeru napotuje na uporabo ZOR. Ker je bil

dolžnik v zamudi s plačilom, ki je nastalo iz obligacijskega

razmerja, nastalega pred 1.1.2002, in ker so zamudne obresti le

sankcija, in ne morejo nastati samostojno, določbe 376. člena OZ ni

mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo

uveljavitvijo.

 

35.

VSL sklep II Cp 1998/2004

20.4.2005

denacionalizacija

VSL49980

ZDen člen 3, 4, 5.

pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - čas sklenitve pogodbe

V obravnavani zadevi je prišlo do sklenitve sporazuma oziroma do

izdaje odločbe o arondaciji na podlagi določil Temeljnega zakona o

izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta je v določilu 42. člena vseboval

določbo, da se denarna odškodnina za pripojeno zemljišče (nadomestno

zemljišče je dobil kmet, nekmet pa odškodnino), odmerja po

predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine pri razlastitvi. Tak

predpis je bil Zakon o razlastitvi, ki pa je bil z določbo Ustave

SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini usklajen šele s spremembo,

objavljeno dne 7.2.1968 (Ur. l. SFRJ, št. 5/68) z veljavnostjo od

15.2.1968 dalje. Kolikor bi bil torej posel iz 5. člena ZDen sklenjen

pred navedeno uskladitvijo določb o odškodnini z Ustavo iz leta 1963

oziroma pred 15.2.1968, bi bila predlagateljica upravičenka do

denacionalizacije, ob dokazanosti okoličin sklenitve posla iz 5.

člena ZDen.

 

37.

VSL sodba I Cp 1235/04

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51123

ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.

odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena

Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

odškodninske odgovornosti.

 

39.

VSL sodba I Cp 1197/2004

20.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50356

ZOR člen 939. ZPP člen 7, 7/1, 212.

subrogacija - trditveno in dokazno breme - odškodnina

Obstoj zavarovalne pogodbe se dokazuje z zavarovalno polico. Ker je tožeča stranka obstoj kasko zavarovanja med njo in oškodovanko dokazovala z blagajniškim izdatkom in prijavo o poškodbi vozila, se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala obstoja zavarovalne pogodbe. To pa kljub temu, da tožena stranka ni oporekala obstoju kasko zavarovanja, saj mora tožeča stranka najprej sama zatrjevati in tudi dokazovati obstoj zavarovanja.

Ker tožeča stranka zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, bi morala, da bi s svojim zahtevkom uspela, zatrjevati vse elemente civilnega delikta.