21.

VSL sklep III Cp 1644/2005

20.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50735

ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67/2, 67, 67/1, 67/1-5, 67/2.

nasprotna izvršba

Zneska, ki je bil preveč izterjan v upravni izvršbi, dolžnik ne more

izterjati z nasprotno sodno izvršbo.

 

23.

VSL sodba I Cp 46/05

20.4.2005

DEDNO PRAVO

VSL51112

ZD člen 77, 99, 99/1, 99/2, 77, 99, 99/1, 99/2.

preklic oporoke - dokazovanje

Tožnica svoj zahtevek utemeljuje na kopiji zapisane oporoke, pri

čemer pa ne trdi in tudi ne dokazuje, da bi bil original oporoke po

naključju ali z dejanjem koga drugega uničen, izgubljen, skrit ali

založen, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda

brez njegove vednosti (77. člen ZD). Le v primeru, če bi tožnica

zatrjevala in dokazala zgoraj navedena dejstva, bi bilo mogoče

predloženo oporoko upoštevati kot dokaz, da je oporoka obstajala, da

je bil original uničen, da je bila sestavljena v pravilni obliki in

kakšna je vsebina oporoke, vse v smislu 77. člena ZD.

 

25.

VSL sodba II Cp 1128/2004

20.4.2005

transportno pravo - pogodbeno pravo

VSL50217

ZPPCP člen 112, 112.

zastaranje terjatve - odgovornost

Enoletni zastaralni rok za terjatve zaradi poškodbe stvari začne teči

od dneva, ko je prevoznik izročil stvar. Ob tem ni pomembno, kdaj je

škoda nastala.

Prevoznikova odgovornost preneha šele, ko prevoznik poskusi predati

stvari, pa mu to ne uspe brez njegove krivde. Če je prejemnik

upravičeno odklonil prevzem pošiljke, zastaralni rok ni začel teči.

 

27.

VSL sodba I Cp 1235/04

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51123

ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.

odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena

Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

odškodninske odgovornosti.

 

29.

VSL sklep II Cpg 213/2005

20.4.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL05687

ZPPSL člen 36, 43, 36, 43.

prisilna poravnava

Začetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisilna poravnava

učinkuje le za tiste terjatve, ki so nastale do dneva začetka

postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali so tega dne že

dospele (primerjaj 1. odstavek 43. člena Zakona o prisilni poravnavi,

stečaju in likvidaciji).

 

31.

VSL sodba I Cpg 380/2003

20.4.2005

civilno procesno pravo

VSL05579

ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.

predlaganje dokazov - poznejši narok - obravnava

Ker tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na prvi narok in se ga

zato tudi ni udeležila, na tem naroku brez svoje krivde ni mogla

ponuditi dokazov, ki so bili potrebni za ugotovitev njunih navedb. To

pravico pa ji je sodišče prve stopnje dopustilo na poznejšem naroku,

ki pa je po oceni pritožbenega sodišča sama ni izkoristila.

 

33.

VSL sodba I Cp 1197/2004

20.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50356

ZOR člen 939. ZPP člen 7, 7/1, 212.

subrogacija - trditveno in dokazno breme - odškodnina

Obstoj zavarovalne pogodbe se dokazuje z zavarovalno polico. Ker je tožeča stranka obstoj kasko zavarovanja med njo in oškodovanko dokazovala z blagajniškim izdatkom in prijavo o poškodbi vozila, se sodišče druge stopnje strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala obstoja zavarovalne pogodbe. To pa kljub temu, da tožena stranka ni oporekala obstoju kasko zavarovanja, saj mora tožeča stranka najprej sama zatrjevati in tudi dokazovati obstoj zavarovanja.

Ker tožeča stranka zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, bi morala, da bi s svojim zahtevkom uspela, zatrjevati vse elemente civilnega delikta.

35.

VSL sodba in sklep I Cp 203/2005

20.4.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50584

ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.

spregled pravne osebnosti

Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.

 

37.

VSL sklep II Cp 1998/2004

20.4.2005

denacionalizacija

VSL49980

ZDen člen 3, 4, 5.

pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - čas sklenitve pogodbe

V obravnavani zadevi je prišlo do sklenitve sporazuma oziroma do

izdaje odločbe o arondaciji na podlagi določil Temeljnega zakona o

izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta je v določilu 42. člena vseboval

določbo, da se denarna odškodnina za pripojeno zemljišče (nadomestno

zemljišče je dobil kmet, nekmet pa odškodnino), odmerja po

predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine pri razlastitvi. Tak

predpis je bil Zakon o razlastitvi, ki pa je bil z določbo Ustave

SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini usklajen šele s spremembo,

objavljeno dne 7.2.1968 (Ur. l. SFRJ, št. 5/68) z veljavnostjo od

15.2.1968 dalje. Kolikor bi bil torej posel iz 5. člena ZDen sklenjen

pred navedeno uskladitvijo določb o odškodnini z Ustavo iz leta 1963

oziroma pred 15.2.1968, bi bila predlagateljica upravičenka do

denacionalizacije, ob dokazanosti okoličin sklenitve posla iz 5.

člena ZDen.

 

39.

VSL sklep II Cp 316/2005

20.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50187

ZPP člen 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4, 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4.

zamudna sodba - odškodnina za negmotno škodo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva tožba

V spornem primeru tožba ni v zadostni meri substancirana (predvsem

manjkajo navedbe o trajanju posameznih vrst telesnih bolečin, o

trajanju in intenzivnosti strahu ter intenzivnosti duševnih bolečin

zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Zato ni bilo pogojev za

izdajo zamudne sodbe. Izpodbijana sodba ne vsebuje vseh potrebnih

dejanskih ugotovitev in je zato onemogočen njen preizkus, zaradi

česar je izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

točke 339. člena ZPP. V novem postopku bo moralo sodišče pozvati

tožečo stranko, da dopolni in popravi tožbo.