21.

VSL sodba I Cp 1235/04

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51123

ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.

odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena

Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

odškodninske odgovornosti.

 

23.

VSL sklep I Cp 381/2005

20.4.2005

civilno procesno pravo

VSL50329

ZZK člen 1, 1/1, 5, 1, 1/1, 5. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.

obnova postopka - nova dejstva

Podatki o dedičih direktno in neposredno ne izhajajo iz zemljiške

knjige temveč iz sklepa o dedovanju. Zato je v konkretnem primeru

potrebno šteti kot začetek subjektivnega roka za vložitev obnove

postopka iz razloga po 10. točki 1. odst. 394. člena ZPP (nova

dejstva in novi dokazi) trenutek, ko je toženec pridobil sklep o

dedovanju iz katerega je bilo razvidno, kdo so dediči pokojnega

tožnika in ne trenutek, ko je bila v zemljiški knjigi vpisana

lastninska pravica na dediča.

 

25.

VSL sklep III Cp 2427/2004

20.4.2005

STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48521

ZPPSL člen 104, 104/1, 104/4, 111, 111/1, 111/4, 104, 104/1, 104/4, 111, 111/1, 111/4.

stečaj

Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja (dovolitve in

nadaljevanja) izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne

velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih

(osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik

pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki

ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih

nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad dolžnikom in

še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.

 

27.

VSC sklep Kp 107/2005

20.4.2005

kazensko procesno pravo

VSC01093

KZ člen 105, 105. ZKP člen 5, 5/2, 371, 371/2, 511, 5, 5/2, 371, 371/2, 511.

seznanitev zagovornika

Če sodišče 1. stopnje v postopku za sodno rehabilitacijo ne seznani prosilca in zagovornika o zbranih podatkih, od katerih je odvisna odločitev o prošnji, pomeni ta opustitev bistveno kršitev določb kaz. postopka po 2. odst. 371. čl. v zvezi z 2. odst. 5. čl. ZKP. Zato je bilo treba negativni sklep sodišča 1. stopnje razveljaviti.

 

29.

VSL sklep III Cp 1450/2005

20.4.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50719

ZZZDR člen 123, 123/1, 130, 130/2, 123, 123/1, 130, 130/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.

sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - sklep o izvršbi - ugovor

Dolžnik lahko izpolni svojo preživninsko obveznost tudi na podlagi

dejanskega preživljanja, kljub sklenjenemu dogovoru o preživnini pred

centrom za socialno delo, s katerim mu je naloženo plačevanje

denarnih zneskov na roke zakonite zastopnice, če zakonita zastopnica

s takšnim načinom soglaša oziroma ga odobri.

 

31.

VSL sklep I Cp 1847/05

20.4.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL51121

ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4, 79, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4.

zaznamba spora

V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je

predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem

zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega

sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi

zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s

katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na

nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov

pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz.

vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je.

 

33.

VSL sodba II Cp 1128/2004

20.4.2005

transportno pravo - pogodbeno pravo

VSL50217

ZPPCP člen 112, 112.

zastaranje terjatve - odgovornost

Enoletni zastaralni rok za terjatve zaradi poškodbe stvari začne teči

od dneva, ko je prevoznik izročil stvar. Ob tem ni pomembno, kdaj je

škoda nastala.

Prevoznikova odgovornost preneha šele, ko prevoznik poskusi predati

stvari, pa mu to ne uspe brez njegove krivde. Če je prejemnik

upravičeno odklonil prevzem pošiljke, zastaralni rok ni začel teči.

 

35.

VSL sklep III Cp 1838/2005

20.4.2005

zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo

VSL50715

ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 19, 19.

zavarovanje - začasna odredba - stvarna pristojnost

V primeru vložene tožbe je za izdajo začasne odredbe pristojno

sodišče, ki je pristojno za reševanje pravdne zadeve.

 

37.

VSL sklep II Cp 716/2005

20.4.2005

DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL49968

ZD člen 210, 213, 213/1, 210, 213, 213/1. ZDKG člen 4, 25, 4, 25. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.

zaščitena kmetija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka

Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na

vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni

dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in

če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno

odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu

kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski

postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi

odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom

ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od

obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega

sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično

napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213.

člena ZD ni potrebna.

 

39.

VSL sodba in sklep I Cp 203/2005

20.4.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50584

ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4, 6, 6/1, 6/1-4.

spregled pravne osebnosti

Po določbi 4. vrstice 1. odst. 6. člena ZGD je podan spregled pravne

osebnosti tudi v primeru, če je družbenik v svojo korist ali v korist

kakšne druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel ali moral

vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

osebam. Za obstoj odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, kar

spregled pravne osebnosti - to je zanikanje ločenosti družbe od

družbenika, glede na navedeno zakonsko določbo vsebinsko pomeni, je

tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja

družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven

element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi

zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih

obveznosti tretjim osebam). Tožeča stranka subjektivnega elementa v

teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala z

ustreznimi trditvami, temveč se je le pavšalno sklicevala na navedeno

zakonsko določbo. Navajala je torej v tem delu le pravno podlago brez

ustrezne konkretizirane oziroma substancirane pravotvorne dejstvene

podlage, posledično pa je izostal tudi obrazložen dokazni predlog za

ugotavljanje tega elementa navedenega pravnega instituta, čeprav je

bilo dokazno breme na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tako

utemeljeno ugotovilo, da tožeča stranka za izkazovanje tega elementa

spregleda pravne osebnosti družbe ne uveljavlja niti ustreznih

trditev in je pravilno iz tega razloga zavrnilo tožbeni zahtevek.