22.

VSL sklep I Cp 1782/2005

20.4.2005

DEDNO PRAVO

VSL50554

ZDKG člen 4, 4.

zaščitena kmetija

Katere nepremičnine sestavljajo zaščiteno kmetijo se ugotavlja z

odločbo upravnega organa.

 

24.

VSL sodba I Cp 1235/04

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51123

ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.

odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena

Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da

je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil

kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel

šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila,

glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je

bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981,

da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne

14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z

lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na

podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K..

vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije

ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki

jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska

odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih

vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene

podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne

ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s

predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča

v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se

spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da

kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je

sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original

knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je

lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo

Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih

dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika

v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na

njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene

odškodninske odgovornosti.

 

26.

VSL sklep I Cp 285/2005

20.4.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50545

ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-14, 287, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 135, 135.

bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krivdna odgovornost

Pritožnica utemeljeno očita neizvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca

konjarske stroke. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da se sodišče

prve stopnje do tega dokaznega predloga niti ni opredelilo, saj o

njem ni odločalo z ustreznim dokaznim sklepom in tako opustitev

izvedbe tega dokaza niti ni obrazložena (po določbi 2. odstavka 287.

člena ZPP pa mora sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso

pomembni za odločbo zavrniti in v sklepu navesti, zakaj jih je

zavrnil). Zato se izpodbijana sodba v tej smeri niti ne da

preizkusiti, zaradi česar je izkazana tudi po uradni dolžnosti

upoštevna kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP.

 

28.

VSL sklep II Cp 1856/2005

20.4.2005

DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL50178

ZD člen 145, 145. ZPP člen 339/2-8, 339/2-14, 339/2-8, 339/2-14.

upravitelj dediščine

Sodišče mora pred postavitvijo upravitelja zapuščine dati možnost

ostalim dedičem, da se izjasnijo o predlogu ter obrazložiti svojo

odločitev.

 

30.

VSL sklep I Kp 268/2005

20.4.2005

kazensko procesno pravo

VSL22647

ZKP člen 367, 367/II, 421, 421/I, 422, 422/II, 367, 367/II, 421, 421/I, 422, 422/II.

zahteva za varstvo zakonitosti

Zakonski (izvenzakonski) partner ni upravičena oseba, ki bi pred

smrtjo obtoženca lahko vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.

 

32.

VSL sklep II Cp 1664/2005

20.4.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL49986

ZZK-1 člen 140, 146.

predlog - zaznamba spora

Zemljiškoknjižni predlog mora ob upoštevanju določbe 5. točke 1.

odstavka 140. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1,

Uradni list RS št. 58/2003) obsegati določen zahtevek za vpis z

navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis

opravi ter vrste in vsebino vpisa, ki se s predlogom zahteva.

Ugotovitev o tem, ali zemljiškoknjižni predlog vsebuje vse, kar mora

vsebovati po 140. členu ZZK-1, je stvar predhodnega preizkusa

zemljiškoknjižnega predloga. Če sodišče ob tem ugotovi, da niso

izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem

predlogu, navedene v 1. odstavku 146. člena ZZK-1, med njimi tudi, da

predlog ne vsebuje določnega zahtevka za vpis in drugih sestavin, ki

jih mora obsegati, mora sodišče po določbi 2. odstavka 146. člena

ZZK-1 predlagatelja s sklepom pozvati, da pomanjkljivost odpravi v

roku, ki ga določi.

34.

VSL sklep II Cp 316/2005

20.4.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50187

ZPP člen 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4, 108, 180, 273, 316, 339, 339/2, 339/2-4.

zamudna sodba - odškodnina za negmotno škodo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva tožba

V spornem primeru tožba ni v zadostni meri substancirana (predvsem

manjkajo navedbe o trajanju posameznih vrst telesnih bolečin, o

trajanju in intenzivnosti strahu ter intenzivnosti duševnih bolečin

zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Zato ni bilo pogojev za

izdajo zamudne sodbe. Izpodbijana sodba ne vsebuje vseh potrebnih

dejanskih ugotovitev in je zato onemogočen njen preizkus, zaradi

česar je izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

točke 339. člena ZPP. V novem postopku bo moralo sodišče pozvati

tožečo stranko, da dopolni in popravi tožbo.

 

36.

VSL sodba I Cp 1523/04

20.4.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51116

ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.

odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

Presoja primernosti odškodnine iz naslova telesnih bolečin in

duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu

levega kolena s krvavitvijo v kolenski sklep.

 

38.

VSL sklep II Cp 1998/2004

20.4.2005

denacionalizacija

VSL49980

ZDen člen 3, 4, 5.

pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - čas sklenitve pogodbe

V obravnavani zadevi je prišlo do sklenitve sporazuma oziroma do

izdaje odločbe o arondaciji na podlagi določil Temeljnega zakona o

izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Ta je v določilu 42. člena vseboval

določbo, da se denarna odškodnina za pripojeno zemljišče (nadomestno

zemljišče je dobil kmet, nekmet pa odškodnino), odmerja po

predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine pri razlastitvi. Tak

predpis je bil Zakon o razlastitvi, ki pa je bil z določbo Ustave

SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini usklajen šele s spremembo,

objavljeno dne 7.2.1968 (Ur. l. SFRJ, št. 5/68) z veljavnostjo od

15.2.1968 dalje. Kolikor bi bil torej posel iz 5. člena ZDen sklenjen

pred navedeno uskladitvijo določb o odškodnini z Ustavo iz leta 1963

oziroma pred 15.2.1968, bi bila predlagateljica upravičenka do

denacionalizacije, ob dokazanosti okoličin sklenitve posla iz 5.

člena ZDen.

 

40.

VSL sklep II Cp 716/2005

20.4.2005

DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL49968

ZD člen 210, 213, 213/1, 210, 213, 213/1. ZDKG člen 4, 25, 4, 25. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.

zaščitena kmetija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka

Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na

vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni

dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in

če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno

odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu

kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski

postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi

odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom

ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od

obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega

sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično

napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213.

člena ZD ni potrebna.