Pravna podlaga
ZOR člen 154, 158, 200, 200/1, 200/2, 154, 158, 200, 200/1, 200/2.
Jedro
Ker je tožena stranka kot predsednica sodišča na članek v Mladini, da je tožnik bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je drugega razžalil kazen že odslužil, čeprav nikoli ni prejel sodbe, in jo je prejel šele 10. marca 2000, obsojen pa je bil 25. septembra 1981 odgovorila, glede na to, da se spisa ne hrani več in ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila sodba tožniku vročena, da pa je postala pravnomočna 23.10.1981, da ji je Ministrstvo za pravosodje sporočilo, da je bila tožniku dne 14.10.1981 osebno vročena sodba opr. št. I K.., kar je potrdil z lastnoročnim podpisom. V tistem času je namreč prestajal kazen na podlagi druge sodbe, zato mu je bila sodba v zadevi opr. št. I K.. vročena preko Zavoda za prestajanje kazni.., kar izhaja iz fotokopije ustrezne strani iz knjige prejete in vročene pošte za leto 1981, ki jo je poslala Mladini tudi na vpogled. Ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke, saj glede tožnika ni podala nobenih vrednostnih sodb, ampak se je sklicevala zgolj na uradno pridobljene podatke, ki so ji bili na razpolago. Očitati pa ji tudi ni, da bi ne ravnala v konkretnem primeru s potrebno skrbnostjo, in v skladu s predpisi, saj je bila odgovor na članek "S.." kot predsednica sodišča v skladu s Sodnim redom upravičena podati. Glede na dejstvo, da se spis ne hrani več, pa je tudi neutemeljen očitek tožnika toženki, da kot sodnica ni ravnala s potrebno strokovno skrbnostjo, ko se je sklicevala na listine v fotokopiji, ne da bi pregledala original knjige o prevzemu sodbe z dne 14.10.1981 s strani tožnika, saj se je lahko upravičeno zanesla na podatke, ki jih je posredovalo Ministrstvo za pravosodje, ob tem, da ni bilo nobenih konkretnih dokazov oziroma trditev o tem, da bi šlo za ponarejen podpis tožnika v zvezi s prejemom sodbe v knjigi o prevzemu poštnih pošiljk. Na njeni strani ni nedopustnega ravnanja in zato tudi ne njene odškodninske odgovornosti.