• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 13
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL sklep I Cp 1701/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50331
    ZTSPOZ člen 99, 99.
    regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo
    Po 99. čl. ZTSPOZ/90 je imela zavarovalnica regres za plačilo škode

    po nezavarovanem vozilu od voznika tega vozila.

     
  • 222.
    VSL sklep II Cp 1626/2005
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL49987
    ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339, 339/1, 339/2.
    zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Odklonitev preizkusa alkoholiziranosti je na podlagi določbe 3. člena

    Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 95, podlaga za

    izgubo zavarovalnih pravic. Od odgovora na vprašanje ali je tožnik

    zavestno odklonil preizkus alkoholiziranosti (odklonitev je razvidna

    iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku) ali ne

    (tožnik trdi, da je bil zaradi hudih poškodb dobljenih v nesreči

    nesposoben za razsojanje), je odvisna izguba ali neizguba

    zavarovalnih pravic.

     
  • 223.
    VSL sodba I Cp 1389/2004
    6.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50322
    ZTLR člen 50, 58, 58/2, 50, 58, 58/2.
    stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
    Ker se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje

    služno stvar, lahko lastniki služečega zemljišča zahtevajo

    prestavitev služnosti. Dokazati morajo, da obstajajo upravičeni

    razlogi za prestavitev služnosti, upravičencem pa morajo zagotoviti

    tudi drugo enakovrednost traso za izvrševanje služnosti prehoda in

    dovoza. Kadar prestavitev služnosti predstavlja tudi delno ukinitev

    služnosti, je treba izkazati tudi, da so se okoliščine od ustanovitve

    služnosti spremenile tako, da stvarna služnost v takšnem obsegu ni

    več potrebna oziroma je prenehal razlog, zaradi katerega je bila

    služnost ustanovljena v takšnem obsegu.

     
  • 224.
    VSL sklep III Cp 1505/2004
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48535
     
    vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - rok za pravno sredstvo
    Pooblaščenec za sprejemanje pisanj (146. člen ZPP) ni strankin

    zakoniti zastopnik v smislu 78. člena in naslednjih ZPP in tudi ne

    njegov pooblaščenec v smislu 86. člena in naslednjih členov ZPP.

    Vročitev sodne pošiljke, za katero se zahteva osebna vročitev,

    pooblaščencu za sprejemanje pisanj, zato ne more imeti procesnih

    učinkov v smislu 7. odst. 142. člena ZPP.

     
  • 225.
    VSL sklep I Cp 1192/2005
    6.4.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50550
    ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 160, 160/1, 79, 79/1, 79/1-1, 160, 160/1.
    zaznamba spora
    Predlagatelja v tožbi, na podlagi katere sta vložila predlog

    za zaznambo spora, zatrjujeta pridobitev lastninske pravice

    na nepremičninah na podlagi kupoprodajne pogodbe. Glede na

    to in ker prvič šele v pritožbi trdita in dokazujeta, da v

    pravdi zatrjujeta pridobitev lastninske pravice na

    nepremičninah tudi na podlagi priposestvovanja, to pa zakon

    izrecno prepoveduje, je sodišče prve stopnje pravilno njun

    predlog za vpis zaznambe spora zavrnilo.

     
  • 226.
    VSL sklep III Cp 1453/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50740
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    sklep o izvršbi - ugovor
    Ugovor je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga

    utemeljuje in predloži dokaze. Dokaz je tudi predlog, da ga sodišče

    zasliši.

     
  • 227.
    VSL sodba II Cp 455/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50000
    ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/1, 286/2, 7, 7/1, 286, 286/1, 286/2.
    prekluzija - trditveno in dokazno breme
    Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke

    in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To morajo

    storiti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, na poznejših

    narokih za glavno obravnavo pa le, če novih dejstev in novih dokazov

    brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

     
  • 228.
    VSL sklep III Cp 1247/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50710
    ZIZ člen 292, 292/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/4.
    izvršitelj - rubež - stroški izvršitelja
    V primeru preklica rubeža je izvršitelj upravičen do povrnitve stroškov za razpis in preklic rubeža, ni pa upravičen do nagrade določene v 4. odst. tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi izvršiteljev.

     
  • 229.
    VSL sklep III Cpg 28/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05289
    ZPPSL člen 80, 80/1, 93, 93/1, 93/2, 99, 99/1, 99/3, 80, 80/1, 93, 93/1, 93/2, 99, 99/1, 99/3. ZPP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
    stečajni postopek - predujem za stroške
    Materialnopravno zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča v

    izpodbijanem sklepu, na kar pravilno opozarja pritožnik, da stroškov

    sestave začetne stečajne bilance, ažuriranja knjigovodske evidence,

    odprtje novega računa in izdelave novih štampiljk, ni mogoče

    opredeliti kot stroškov do začetka stečajnega postopka v smislu 1.

    odst. 93. čl. ZPPSL. Vsi ti stroški bodo nastali šele, ko in če bo

    sodišče začelo stečajni postopek in odločilo, da se le-ta tudi

    izvede. Navedena opravila so namreč po 1. odst. 80. čl. ZPPSL

    dolžnost stečajnega upravitelja po začetku stečajnega postopka, torej

    gre tudi za stroške, nastale po začetku stečajnega postopka.

     
  • 230.
    VSL sodba I Cp 1137/2005
    6.4.2005
    stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50543
    SZ člen 41, 125, 41, 125. ZPP člen 282, 301, 282, 301.
    sklenitev najemne pogodbe - izostanek z naroka - preložitev naroka
    Kadar je stanovanje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last

    upravičencu do denacionalizacije, ta kot najemodajalec vstopi v

    obstoječo najemno razmerje. Najemnik, ki je že sklenil najemno

    pogodbo s prejšnjim lastnikom stanovanja, zato od novega lastnika ne

    more zahtevati sklenitve nove najemne pogodbe. Če so se v stanovanje

    medtem vselili novi uporabniki, lahko zahteva le sklenitev ustreznega

    aneksa k najemni pogodbi.

    Gola trditev strankinega pooblaščenca, da je zbolel, ne zadošča za

    preložitev naroka, ampak jo mora pooblaščenec brez posebnega poziva

    dokazati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Če vabilo ni

    preklicano, se mora kljub opravičilu naroka udeležiti, sicer ga

    sodišče lahko pravi v njegovi odsotnosti.

     
  • 231.
    VSL sklep II Cp 2230/2004
    6.4.2005
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
    VSL50185
    ZIKS člen 145, 145. ZIOOZP člen 3/5, 3/5.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi,

    se plača v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona

    o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje,

    zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99,

    ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za

    zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS št. 84/99, Uredba) z obrestmi od

    dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe

    premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled

    pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki

    Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot

    jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

     
  • 232.
    VSL sklep II Cp 1298/2004
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50180
    ZD člen 162, 167/1, 162, 167/1.
    terjatev
    Terjatev upnika, ki ni dedič, za poplačilo pogrebnih stroškov, ni

    predmet obravnave v zapuščinskem postopku.

     
  • 233.
    VSL sodba I Cp 566/05
    6.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51125
    ZZZDR člen 12, 52, 59, 12, 52, 59. ZPP člen 286, 337, 499, 499/1, 499/2, 499/3, 286, 337, 499, 499/1, 499/2, 499/3.
    skupno premoženje zakoncev - izvenzakonska skupnost
    V pritožbenem postopku zatrjevano dejstvo obstoja izvenzakonske

    skupnosti že pred sklenitvijo zakonske zveze ni upoštevna okoliščina,

    ker tožnik ni izkazal, da bi tega dejstva ne mogel pravočasno

    uveljavljati. Sicer pa tudi zatrjevanje skupnega življenja le z ene

    strani, ob tem, da druga stranka zanika obstoj skupnega življenja za

    nastanek izvenzakonske skupnosti, ki ima enake pravne posledice kot

    zakonska skupnost pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi to tudi

    sicer uspel dokazati, ne šteje.

     
  • 234.
    VSL sklep III Cp 1040/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48507
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    izvršba na plačo - zaključek izvršilnega postopka
    Stadij oprave dovoljene izvršbe se konča z zadnjim izvršilnim

    dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma s sklepom o

    ustavitvi postopka zaradi brezuspešnosti izvršbe.

     
  • 235.
    VSL sklep II Cp 1183/2004
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL49999
    ZD člen 131, 131.
    skrbnik zapuščine
    Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem

    imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden

    zaupanja vseh dedičev. Pod temi pogoji je začasni skrbnk zapuščine

    lahko tudi eden od sodedičev.

     
  • 236.
    VSL sodba I Cp 1254/04
    6.4.2005
    stvarno pravo - ODZ - civilno procesno pravo
    VSL51114
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba - posest - novote v pritožbi
    Po ODZ in po sodni praksi, ki se je oblikovala v zvezi z

    njegovimi pravnimi pravili o darilni pogodbi, je darilna

    pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da za njeno veljavnost

    ne zadošča le soglasje pogodbenih strank, temveč mora biti

    darilo obdarjencu tudi izročeno v posest. Sodišče prve

    stopje pravilno ugotavlja, da iz izpovedi tožeče stranke in

    iz vsebine darilne pogodbe izhaja, da je prvotožeča stranka

    nastopila posest podarjenih nepremičnin. Glede na to in ker

    tožena stranka prvič šele v pritožbi zatrjuje, da do

    izročitve nepremičnin v posest ni prišlo, sodišče druge

    stopnje ni moglo slediti pritožbenim trditvam o

    neveljavnosti darilne pogodbe.

     
  • 237.
    VSL sklep II Cp 991/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50009
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe
    V razlogih sodbe se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih

    ugovorov tožene stranke. Sicer sodba nima vseh razlogov in je ni

    mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14.

    tč. 2. odst. 339.člena ZPP.

     
  • 238.
    VSL sklep III Cp 901/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50744
    ZIZ člen 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/4, 4.
    izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
    Če javna dražba ni uspešna, je izvršitelj upravičen do 25 % polnega plačila za opravljeno storitev.

     
  • 239.
    VSL sodba II Cp 94/2005
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50188
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3, 436, 436/3.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožnica v pritožbi opozarja, da z odločbo Ustavnega sodišča

    Republike Slovenije, štev. U-I-10/99, z dne 28.6.2001 ni bila

    razveljavljena določba 36. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur.l. RS

    št. 29/93 do 81/97), ki predvideva sodni postopek, če štipendist ne

    pristane na sklenitev izvensodne poravnave. Navedena okoliščina pa

    na pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva. Navedena določba, ki je

    procesne narave, ni bila predmet presoje ustavnega sodišča, ki se je

    omejilo le na obravnavo ustavnosti določbe 35. člena cit. pravilnika,

    ki je predstavljala edino materialnopravno podlago za vračilo

    štipendije, predvideno s predpisom. Z razveljavitvijo te določbe je

    torej odpadla edina pravna podlaga, ki je v konkretnem primeru

    določala obveznost vračila štipendije v primerih, določenih v

    navedenem razveljavljenem določilu, med katere spada tudi situacija

    iz spornega razmerja, ko štipendist ni uspešno končal šolanja, za

    katerega je prejel štipendijo. Ustavno sodišče je v cit. odločbi

    povsem jasno poudarilo, da lahko le zakon vnaprej predpiše obveznost

    vračila štipendije. Ker je za utemeljenost tožbenega zahtevka,

    kakršen je tudi sporni, potrebna ustrezna materialnopravna podlaga,

    štipenditorju uspeha v sodnem postopku ne more zagotoviti določba, ki

    zgolj v procesnem pogledu predvideva sprožitev sodnega postopka, ko

    štipendist ne sklene izvensodne poravnave.

     
  • 240.
    VSC sklep Cpg 149/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01188
    ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPPSL člen 6, 104, 6, 104. ZIZ člen 2, 2.
    predlog za izvršbo - odgovornost samostojnega podjetnika
    Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

    Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 13
  • >
  • >>