ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. ZJU člen 128, 128/4, 128/5. Uredba o disciplinskem postopku v organu državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti člen 5, 5/2.
disciplinski postopek – zastaranje uvedbe disciplinskega postopka – zastaranje vodenja disciplinskega postopka – zastaralni rok
Pri presoji zastaranja uvedbe in vodenja disciplinskega postopka ni mogoče upoštevati določb Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti, ki v 2. odst. 5. člena zakonsko določene zastaralne roke nedopustno podaljšuje.
prevzemi - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - sodni preizkus
Bistvena razlika pri izključitvi manjšinskih delničarjev v povezavi z uspešnim prevzemom v poprevzemnem obdobju je prav v določitvi višine in oblike denarne odpravnine. Namesto primerne denarne odpravnine po ZGD-1 mora namreč prevzemnik kot denarno odpravnino ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. To hkrati pomeni, da je sodni preizkus denarne odpravnine v položaju iz 2. odst. 68. čl. ZPre-1 izključen.
ZOR člen 25, 25/2, 361, 371, 374, 387. ODZ paragraf 1175.
družbena pogodba - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti dokončni obračun projekta izdelan že leta 1997. ZOR v 361. čl. določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. Glede na to, četudi tožena stranka ni napravila dokončnega obračuna v roku iz XIII. tč. pogodbe, bi njegovo izdelavo od nje lahko zahtevala tožeča stranka oz. bi lahko uveljavila svoje zahtevke do tožene stranke, za katere je menila, da je do njih upravičena.
ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.
ZUKZ člen 52, 81, 52, 81, 52, 81. ZPP člen 7, 212, 284, 7, 212, 284.
odškodninska odgovornost - ugovor jurisdikcije - pravni naslednik
Do škodnega dogodka je prišlo v Sloveniji 22.7.1988, prav v času Jugoslavije, enotne države vseh republik, zato ne gre za razmerje z mednarodnim elementom.
Tožena stranka je le pavšalno zatrjevala, da so po razpadu Jugoslavije postale filiale zavarovalnih družb samostojni pravni subjekt. Pravo dokaznega postopka zahtevajo tudi od tožene stranke, da kadar zanikajo neko dejstvo, ki ga zatrjuje in z dokazi dokazuje tožeča stranka, a za svoja oporekanja predloži dokaz.
vezanost sodišča na izvršilni naslov – izvršilni stroški
Ker je ugotoviti, da so bili upniku v izvršilnem naslovu prisojeni tudi izvršilni stroški, ki so predmet te pritožbe, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da temu ni tako.
odškodnina – zakonske zamudne obresti – priznanje pravice za nazaj – pravica do predčasne pokojnine
Tožnik je v sodnem postopku tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine umaknil, tako da je zavod ni bil dolžan izplačati za nazaj in ni mogoče govoriti o prikrajšanju in o škodi, ki bi tožnika upravičevala do odškodnine v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 104, 105. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – utemeljen razlog
Okoliščina, da je tožnik po izdaji odločbe ZPIZ pri tožencu še opravljal delo v skladu z omejitvami, ne dokazuje, da je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti še vedno obstajala potreba po opravljanju njegovega dela kot potreba po opravljanju dela, ki ga glede na odločbo zavoda lahko opravlja. V zvezi s tem je bistvena ugotovitev komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da toženec tožniku ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za delo, ki bi ustrezalo preostali delovni zmožnosti.
Predhodno (negativno) odločanje o predlogu za imenovanje posebnega revizorja na skupščini delniške družbe je procesna predpostavka, gledano z vidika sodnega postopka. Po m
nenju pritožbenega sodišča je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mora biti podana identiteta (enakost) predloga za imenovanje posebnega revizorja (predvsem glede konkretne navedbe točno določenih poslov, glede katerih so zatrjevane nepravilnosti pri vodenju, ki so družbi povzročile škodo) na obeh omenjenih mestih; torej tako na skupščini delničarjev kot pred sodiščem. Če temu ne bi bilo tako, bi bila delničarjem na skupščini delniške družbe odvzeta pravica, da primarno odločajo o tem vprašanju.
Če bi tožena stranka kot dolžnica iz predmetne pogodbe res imela terjatev do tožeče stranke kot svojega upnika iz naslova že plačanega zneska tožnikovemu sodelavcu (prof. M.), bi bil pogodbeni znesek višji za 15.000 USD. Sicer te terjatve ne bi mogla uveljavljati v pobot skladno 336. členu ZOR. Poravnala jo je namreč tretji osebi (družbi M. - G.).
Tožeča stranka bi morala tudi v primeru, če bi ji bila tožena stranka na podlagi 629. člena ZOR dolžna plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšati plačilo za stroške potovanja v Rusijo za dve osebi: najmanj za štirikrat letalske karte, najmanj 20 dnevnic in 20 stroškov prenočevanja (ob predpostavki, da bi bila dva strokovna delavca prisotna 10 dni pri predaji zaključnih del in šolanju, ki je potekalo istočasno).
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje upnikov - zmanjšanje premoženja dolžnika v primeru vzajemne pogodbe - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti
Predmet izpodbijanja so lahko tudi sicer običajne izpolnitve s prenosom sredstev na transakcijski račun, če ima tako poplačilo sicer resničnega in dospelega dolga za posledico oškodovanje drugih upnikov.
ZOR člen 69, 69/1, 620, 620/5. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo dela - povrnitev premoženjske škode - refleksna škoda - pobot terjatev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti
V obravnavanem primeru ne gre za uveljavljanje napake opravljenega dela – za nepravilno izvedeni var – ampak gre za refleksno škodo (5. odst. 620. čl. ZOR), tj. škodo na pilotu, do katere je po trditvah tožene stranke prišlo zaradi zlomljene konice. Takšna škoda pa se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, kar pomeni, da bi morala tožena stranka dokazati (tudi) vzročno zvezo med poškodovanim pilotom (škodo) in nepravilno izvedenim varom (v posledici katerega naj bi prišlo do loma konice, ki je poškodovala pilot).
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Da bi sodišče dolžnikov prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko upoštevalo po izteku roka, mora dolžnik v njem navajati dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, dejstva pa so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi in ne pred izdajo le-tega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z dejstvom, da tožnik mesečno ne dosega povprečnih delovnih rezultatov, seznanila ob zagovoru, kar pomeni, da bi morala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati v nadaljnjih tridesetih dneh.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
obnova postopka - zamudna sodba - obnovitveni razlog - nova dejstva
Obnove postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni mogoče predlagati iz razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati s pritožbo, torej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na dejanskem stanju, kot je navedeno v tožbi, saj izhaja iz predpostavke, da tožena stranka s tem, ko ne poda pravočasnega odgovora na tožbo, z dejstvi, ki jih je navedel tožnik, soglaša. To pomeni, da dejanskega stanja, ki predstavlja podlago zamudne sodbe, ni mogoče ponovno ugotavljati tako, da se upoštevajo morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, torej iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP.
izvršba na sredstva države - samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov
Sodišče prve stopnje je izvršbo pravilno omejilo oz. iz izvršbe pravilno izvzelo tista denarna sredstva na podračunu dolžnice, ki so nujno potrebna za opravljanje njenih temeljnih nalog oz. katere ji je zagotovila država za opravljanje tistih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene nanjo.
Prodajna pogodba veže obe stranki. Izven zahtevka za neveljavnost prodajne pogodbe, ni mogoče uveljavljati vrnitev dela kupnine in trditi, da v pogodbi naveden lastnik ni hkrati prodajalec in da v resnici ni lastnik.
ZNP člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD-1 člen 50, 52, 52/1, 296, 296/3, 296, 296/3, 50, 52, 52/1.
pooblastitev manjšinskega delničarja za sklic skupščine - ugovor krajevne pristojnosti
ZGD-1 v 52. členu določa, da se za odločanje o pooblastilu za sklic skupščine manjšinskim delničarjem ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča po določbi 3. odst. 296. člena ZGD-1 uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek. ZNP, ki ureja nepravdni postopek, predpisuje, da mora sodišče omogočiti vsem udeležencem, da se v postopek vključijo in v njem sodelujejo, zlasti tistim, na katere naj bi se odločba nanašala. Vendar pa je določba ZGD v 3. odst. 296. člena izrecno omejila kontradiktornost nepravdnega postopka na prvi stopnji, saj predpisuje, da lahko sodišče izda sklep o pooblastitvi manjšinskih delničarjev brez pridobitve izjav drugih strank. To pa pomeni, da nasprotni udeleženec v primeru, da sodišče v postopku na prvi stopnji odloči brez pridobitve njegove izjave, nima možnosti podati ugovora krajevne pristojnosti. To lahko stori šele s pritožbo. To pa pomeni, da morebitna kršitev določb o krajevni pristojnosti, ki bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo v postopku na prvi stopnji, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.