Tožena stranka ni prosta svojih obveznosti iz naslova reparacije zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sklicevanjem na resolucijo Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ, saj ta resolucija ne predstavlja ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med pravnimi osebami z območja ZRJ in fizičnimi osebami v Republiki Sloveniji.
pogojna obsodba - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Kršitev kot je predvidena v 5. točki 372. člena ZKP zadeva pravilno uporabo prava, se pravi, da je ni mogoče odpraviti z nižjo odmero določene kazni, ker ta po svojem bistvu zadeva pravilno ugotovljeno dejansko stanje oziroma dejstvo v zvezi z odločbo o kazenski sankciji.
Po dol. čl. 31 ZIZ lahko upnik tekom izvršilnega postopka kadarkoli predlaga predložitev seznama dolžnikovega premoženja, tudi večkrat tekom enega postopka, zakon od njega zahteva le verjeten izkaz, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar kaže na to, da je namen te določbe, da se upniku omogoči čim učinkovitejša izterjava njegove terjatve, ne pa da se varuje dolžnika.
SPZ je v 3. odstavku 67. člena (za razliko od ZTLR) okvirno definiral posle rednega upravljanja kot posle, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Z novim SPZ se pravna narava teh poslov ni spremenila. Tudi dotedanja sodna praksa jih je opredeljevala kot posle, ki so potrebni in smiselni za ohranitev stvari v funkciji, so v interesu vseh solastnikov in ne povzročajo izrednih stroškov. Odločilno za presojo, ali določen posel spada med posle rednega upravljanja, torej je, ali je ta potreben za normalno, običajno funkcioniranje oz. uporabo stvari. Prvostopno sodišče je ocenilo, da je za to, ker gre za poslovni objekt z veliko solastniki, varnostno-receptorska služba potrebna, da lahko vsi solastniki, stranke in zaposleni nemoteno uporabljajo objekt oz. posamezne prostore v njem, ter da zato sklenitev Pogodbe št. 2/99 ne presega poslov rednega upravljanja.
kaznivo dejanje spravljanja v suženjsko razmerje - suženjstvo
Po pravilih mednarodnega prava je suženjstvo definirano kot stanje ali položaj osebe, nad katero se izvajajo vsa ali nekatera upravičenja, ki izhajajo predvsem iz lastninske pravice in se kažejo v tem, da lastnik z osebo lahko razpolaga, se pravi, da jo lahko proda, podari, da v najem, jo uniči, itd.. Oseba, ki je spravljena v suženjsko ali njemu podobno razmerje, ima torej zgolj status predmeta, namenjenega izključno za ekonomsko izkoriščanje ter je njena svoboda popolnoma omejena. V obravnavanem primeru bi torej lahko govorili o suženjstvu le tedaj, če bi bil dokazan nakup oškodovank kot predmetov ter bi jim bilo istočasno s strani novega "lastnika" onemogočeno kakršnokoli svobodno gibanje in bi torej ženske bile v položaju, ki ga brez soglasja lastnika ne bi mogle spremeniti. Prav ima pritožnik, da okoliščine, v katerih so v Ljubljano prišle in nato živele oškodovanke, niso bile takšne, da bi lahko govorili o suženjskem oziroma njemu podobnem razmerju. S podatki spisa je namreč izkazano, da so imele vse ženske mobilne telefone, stanovanje, v katerem so živele, pa je imelo tudi stacionarni telefon. V njem ženske niso bile zaklenjene, ampak so se lahko prosto gibale tudi izven njega, saj so se na primer v Ljubljano vozile po nakupih in so redno kupovale tudi hrano v bližnji trgovini. Pritožbeno sodišče se strinja z zagovornikom, da je očitek o suženjstvu nesprejemljiv tudi iz razloga, ker so vse ženske prejemale enako plačilo za svoje delo in bi bila torej tako ob istih življenjskih pogojih nekatera v suženjskem razmerju, druga pa naj bi se ukvarjala zgolj s prostitucijo.
prodajna pogodba - zahtevek za vrnitev kupnine - jamčevanje za stvarne napake - neupravičena obogatitev - obstoj pravnega temelja - odškodninski zahtevek zaradi sklenitve pogodbe v prevari - vzročna zveza med sklenitvijo pogodbe in škodo
Navedba tožeče stranke v pritožbi, češ da pri zahtevku tožeče stranke ne gre za zahtevek iz jamčevanja zaradi stvarnih napak, ampak za zahtevek na osnovi neupravičene pridobitve, ni utemeljena. V konkretni zadevi sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo za poslovni prostor, ki je bila izpolnjena in je tožeča stranka niti ni izpodbila. Kupnino je tožeča stranka toženi stranki plačala na podlagi te pogodbe, tako da vrnitve kupnine niti dela kupnine od tožene stranke ne more zahtevati na osnovi neupravičene pridobitve, glede na to, da je pravni temelj za plačilo kupnine bil podan.
Če je višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, upnik ne more uspeti z zahtevo s sklicevanjem na 30 dnevni rok po končanju postopka. Za presojo pravnomočnosti zahteve za povrnitev stroškov izvršitelja je potrebno upoštevati konkretne okoliščine v vsakem posameznem primeru.
ZOR člen 132, 132/2, 266, 266/1, 496, 600, 620, 620/3, 621, 132, 132/2, 266, 266/1, 496, 600, 620, 620/3, 621.
pogodba o delu - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki - razdor pogodbe kot jamčevalna sankcija - izguba pravice razdreti pogodbo - znižanje plačila - škoda zaradi zaupanja - izgubljeni dobiček
Tudi v konkretnem primeru vrnitev izdelane opreme v naravi v stanju, kot je bila ob izdelavi v letu 1998, zaradi amortizacije ni mogoča. Zato pride v poštev zgolj nadomestitev dosežene koristi, ki ustreza vrednosti opravljenih del. To privede do enakega rezultata kot znižanje plačila.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 105, 105/2, 112, 112/1, 151, 151/1, 105, 105/2, 112, 112/1, 151, 151/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 24, 18, 24.
pravočasnost pritožbe, poslane po faksu - pravica do nagrade pooblaščencu, ki ni odvetnik
ZPP v drugem odstavku 105. člena predvideva možnost vlaganja pisanj (in tudi pravnih sredstev) z uporabo komunikacijske tehnologije. Tudi za takšno vlogo pa velja določba prvega odstavka 112. člena ZPP, da se šteje za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišč in ki od trenutka pravočasne izročitve sodišču ne more imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic.
Stranka ima sicer pravico izbire, ali bo v postopku nastopala sama ali po pooblaščencu, vendar imajo pravico do povrnitve stroškov zastopanja (kot nagrade) le pooblaščenci, ki so odvetniki oziroma druge osebe, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.
Če skupščinski sklep navaja kategorije, ki predstavljajo vezani kapital, je ničen zato, ker vezani kapital pomeni varstvo za upnike. Sklep, ki nasprotuje tistim določilom ZGD, ki so namenjena varstvu upnikov, pa je po določilu 3. alineje 359. člena ZGD ničen.
Navedba kategorij, v breme katerih se umikajo lastne delnice, je v skupščinskem sklepu obvezna. Ne glede na to pa skupščinski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala po določilu 3. odstavka 356. člena ZGD, ki ne vsebuje kategorij, v breme katerih se umikajo lastne delnice, zgolj zato ni ničen. Če te kategorije niso navedene, mora pač uprava tak skupščinski sklep izvršiti tako, da je določilo 3. odstavka 356. člena ZGD spoštovano.
Oškodovanje upnikov ni predpogoj za ugotavljanje ničnosti skupščinskega sklepa. Ničnost sklepa pomeni, da že od sprejetja dalje nima nobenih pravnih učinkov (363. člen ZGD).
Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Enako kot pri prekinitvi postopka v času odloga ne tečejo ne zakonski ne sodni roki, sodišče tudi ne more opravljati procesnih dejanj, procesna dejanja strank nimajo nasproti drugi stranki nobenih pravnih učinkov
Po I. odst. 21. čl. ZKZ ima zainteresirani kupec dolžnost obvestiti ponudnika, da je podal izjavo o sprejemu ponudbe. Kupec se te svoje obveznosti ne more ekskulpirati s sklicevanjem na dopis upravne enote s katerim upravna enota po poteku roka za sprejem ponudbe obvešča ponudnika o rezultatu javne objave. Zgoraj navedeni člen uveljavlja namreč strogo obličen postopek ponudbe in sprejema ponudbe in velja le tisto kar je izraženo v predpisani obliki (obličnost ad valorem).
začasna odredba v zavarovanje terjatve na vračilo delnic
Delnice z oznako T. so delnice javne delniške družbe, ki kotirajo na borzi. Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka v primeru, če delnice odtuji, teh ob pravnomočnosti sodbe, ki bi ji nalagala njihovo vrnitev tožeči stranki, ne bi bila več zmožna kupiti na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkaže, da je njen predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
tožba na ugotovitev očetovstva - kolizijski skrbnik
Kolizijskega skrbnika postavi socialno skrbstvo mladoletniku pod roditeljsko pravico, kadar pridejo njegovi interesi v navzkrižje z interesi staršev, zlasti če sklepajo med seboj pravni posel ali pa če se pravdajo (1. odst. 213. čl. ZZZDR), v takem primeru roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otroka.
Splošno znano je, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. V kolikor pa obstajajo okoliščine iz drugega dela 1. odst. 158. čl. ZPP, pa je dolžnost tožeče stranke, da te okoliščine navede (da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek).
ZPSPP člen 24, 24. ZDen člen 24, 24. OZ člen 59, 59/1, 62, 62/1, 59, 59/1, 62, 62/1.
odpoved najemne pogodbe - rok - pogoj
Pogodbeni stranki sta z najemno pogodbo z dne 16.6.2000 (priloga A1) trajanje pogodbe uredili v 3. členu s klavzulo, ki se glasi: "Pogodba je sklenjena za določen čas do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji." Takšna ureditev pa vsebinsko pomeni, da sta pogodbeni stranki opredelili, da je trajanje najemnega razmerja odvisno od bodočega negotovega pravnega dejstva, ki po svoji vsebini predstavlja razvezni pogoj in ne določitve časovnega trenutka, ki bo zanesljivo nastopil.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju
Pogodba, s katero se ugotavljajo in priznavajo deleži na skupnem premoženju je deklaratorne narave. Kolikor gre pri tovrstnem urejanju zgolj za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju ter za delitev le-tega v skladu s prej navedenim, tak posel ne more biti v škodo upnikov in predmet izpodbijanja z actio Pauliana. Drugače je, če je v tem poslu vsebovan še kakšen drug pravni predmet (npr. darilo).
obogatitev - neupravičena pridobitev - gestija - kondikcija - verzija
V obligacijskem pravu velja osnovno načelo, da se nihče ne sme nepoklicano lotiti tujega posla. Investicije v nepremičnino drugega zato same po sebi ne predstavljajo podlage za povračilo vlaganj. Tak zahtevek je lahko utemeljen le, če so izpolnjeni pogoji za kondikcijo, verzijo, koristno oziroma nujno gestijo ali, če o tem med strankama obstaja dogovor.