URS člen 22. ZPP-77 člen 7, 7/3, 109, 109/1, 298, 421, 421/9, 424, 424/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - subjektivna novota - materialno procesno vodstvo - nepopoln predlog za obnovo postopka - pravica do enakega varstva pravic
Materialnega procesnega vodstva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni.
Novi dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka samo, če so novi subjektivno, ne pa objektivno.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, saj z njim ni pravnomočno odločeno o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku, pač pa le o vzporednem postopku v zvezi s predlogom za taksno oprostitev.
EKČP člen 6, 6/1, 23. URS člen 3, 3/2, 8, 23, 26, 49, 49/3, 120, 120/3, 157. ZUS člen 2, 2/1, 61.
povrnitev premoženjske škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva v RS - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - pravica do opravljanja poklica - upravni spor - spor polne jurisdikcije - odgovornost za delo sodnika - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost sodnikovega ravnanja - vpis v imenik odvetnikov
Ureditev upravnega spora v ZUS ustreza zahtevam 13. člena in prvega odstavka 6. člena EKČP ter 23. člena URS.
Presoji obeh sodišč v upravnosodnem postopku, da v konkretnem primeru ni pogojev za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ni mogoče očitati očitno napačne interpretacije pravnih norm, samovoljnosti ali grobega kršenja pravil postopka. V ravnanju teh sodišč torej ni protipravnosti, kot ene izmed predpostavk splošnega civilnega delikta.
dovoljenost revizije - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - prepozna revizija - zavrženje revizije
Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP), rok za vložitev pravnega sredstva pa začne po ustaljeni sodni praksi teči od vročitve odločbe prvemu pooblaščencu.
Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da morajo biti v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Ker je prodajalka umrla pred vložitvijo tožbe v tej zadevi, bi morali v tej pravdi nastopati vsi njeni dediči.
SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/1, 66/3, 67, 67/5, 70, 70/1, 70/2, 7, 70. ZEN člen 47, 47/1, 47/3, 48, 48/1, 48/2. OZ člen 34, 34/2.
lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - dogovor o delitvi solastnine - sosporništvo solastnikov v postopku parcelacije
Ali so solastniki nujni sosporniki ali ne, je odvisno narave spornega materialnopravnega razmerja, torej od tega, ali s tožbenim zahtevkom uveljavljano upravičenje posega v tisti del pravnega razmerja med solastniki, ki je po svoji naravi skupno za vse solastnike, ali pa posega le v pravice posameznega solastnika.
Zaradi zahtevane parcelacije solastniki niso nujni sosporniki. Parcelacija je (tudi) delitev parcele, vendar pa zgolj delitev parcele ne pomeni (tudi) delitve solastnine. Parcelacija sama po sebi namreč lastninskega stanja ne spreminja.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravočasnost zahteve in naknadna dopolnitev
Če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od nje ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CZ člen 50, 50/2-2, 50/2-3, 158. ZCT-1 člen 2, 2/3. UICZ člen 88, 644, 644/3, 647, 647/1, 655. ZGD-1 člen 580, 580/6. ZPP člen 25, 101, 101/1, 205, 205/1-3, 207, 207/2.
naknadni obračun carine - carinske ugodnosti – preferencialna obravnava po mednarodnem sporazumu – avtonomni ukrep znižanja carine za določeno blago – vezanost na zahtevek stranke - sprememba podatkov v carinski deklaraciji – povračilo ali odpust carinskega dolga
Carinski zavezanec mora v primeru uveljavljanja odpusta carinskega dolga vložiti zahtevek na predpisanem obrazcu (priloga 65 k UICZ) ali izjemoma v drugačni obliki, če zahtevek vsebuje vse podatke iz navedenega obrazca. Carinski zavezanec lahko vloži tudi nepopoln zahtevek za povračilo ali odpust dolga, ki pa mora vsebovati vsaj podatke iz polj 1 do 3 in 7 navedenega obrazca, to je: ime vložnika, zahtevek za odpust, pristojni carinski organ in destinacija blaga.
Sprememba carinske deklaracije (v primeru, ko ne gre za postopek povračila ali odpusta dolga) ni več mogoča po tem, ko je carinski organ ugotovil, da so podatki, ki jih deklarant želi spremeniti, netočni, in ko je že sprostil blago izpod carinskega nadzora.
Carinski organ ni dolžan sam, po uradni dolžnosti, izvesti carinskega postopka na drugi pravni podlagi. Za takšno spremembo je potreben zahtevek stranke.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prodaja kmetijskih zemljišč - čas sklenitve prodajne pogodbe z edinim predkupnim upravičencem
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o vprašanju, kdaj je sklenjena pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča s predkupnim upravičencem in posledično o upravičenjih in dolžnostih predkupnega upravičenca po izteku roka za sprejem ponudbe v primeru, ko si prodajalec med postopkom za prodajo kmetijskega zemljišča premisli in z edinim predkupnim upravičencem noče sodelovati v postopku odobritve pravnega posla.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - predložitev sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga
Če stranka k predlogu za dopustitev revizije ne priloži izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, se takšen predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrže.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - vojak - dodatek za stalnost - denarna terjatev - direktno sodno varstvo
Razlaga določbe 42. člena ZDSS-1 v povezavi z določbo 100.a člena ZObr, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in ki jo predlagateljica izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ne predstavlja odločilnega pravnega vprašanja v predmetni zadevi. Predlagateljica z njim ne bi mogla doseči drugačne, zanjo ugodnejše odločitve.
začasna odredba - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – težko popravljiva škoda – izkazanost škode v zahtevi za izdajo začasne odredbe
Tožnica v zahtevi niti ni navedla ali opredelila, kakšna škoda bi ji pretila zaradi izvršitve izpodbijanega akta in zato ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnica je šele v pritožbi navedla, da bi ji zaradi njenih nizkih dohodkov oziroma nizke pokojnine s plačilom nadomestila grozilo pomanjkanje oziroma bi bila osebno ogrožena. Vendar pa pomanjkljivosti zahteve za izdajo začasne odredbe glede verjetnega obstoja težko popravljive škode tožnica ne more nadomestiti z navajanjem in dokazovanjem svoje ogroženosti šele v pritožbi.
predlog za dopustitev revizije - prirejeni razlogi sodbe sodišča druge stopnje - ničnost konkurenčne klavzule - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Pravnomočna odločitev sodišča druge stopnje temelji na dveh prirejenih razlogih, zaradi česar je mogoče revizijo dopustiti le v primeru, če so podani pogoji za dopustitev glede obeh razlogov. Le za načelno obravnavanje pomembnega pravnega vprašanja glede enega od razlogov (na katerem temelji izpodbijana sodba), ki tudi v primeru za predlagatelja ugodne rešitve ne bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi, namreč ni mogoče ugotoviti pravnega interesa predlagatelja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku - ugoditev predlogu
Ob dejstvu, da je zakonita zastopnica mladoletnega predlagatelja že dolga leta zaposlena na sodišču, ki bi odločalo o predlogu za zvišanje preživnine in upoštevajoč, da je predlog podal toženec, ki mu to dejstvo vzbuja dvom v nepristransko sojenje na tem sodišču, je po oceni Vrhovnega sodišča podan tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – stavbno zemljišče - zelo hude posledice
Če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od nje ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nasilje v družini
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s predlagateljico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko, upoštevajoč tudi občutljivo naravo obravnavane nepravdne zadeve s področja osebnih in družinskih razmerij, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Abstrakten preizkus, kakšna bi bila odločitev revizijskega sodišča v primeru revizijskega ugovora, da sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, pokaže, da tožeča stranka s takim ugovorom ne bi uspela, pa čeprav bi se njeni očitki izkazali za resnične.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odgovornost za nesrečo pri delu - sklepčnost ugovora o soprispevku toženca - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Predlogu se ugodi in se dopusti revizija prve toženke glede vprašanja alli je sodišče druge stopnje res dejstva iz tožnikove izpovedi upoštevalo kot njegovo trditveno podlago in spremenilo ugotovitve glede dejanskega stanja brez obravnave, ter s tem kršilo pravico toženke do izjave in ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o odgovornosti tožene stranke in soprispevku tožnika.