prisilna izterjava obveznosti, ki jo ni odmeril davčni organ – potrdilo o izvršljivosti
Če davčni organ prisilno izterjuje obveznost, ki jo je odmeril drug organ, mora biti odločba o odmeri obveznosti opremljena s potrdilom o izvršljivosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da je članica ožje družine tožencev del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu.
Delničarji prevzete družbe z zamenjavo delnic prevzete družbe za delnice prevzemne družbe pridobijo delnice, s katerimi prej niso razpolagali. Od pridobitve teh (novih) delnic teče triletni rok za odsvojitev kapitala brez plačila davka po Zakonu o dohodnini.
obseg presoje upravnega sodišča po uradni dolžnosti – davek od osebnih prejemkov – boniteta – prostovoljno pokojninsko zavarovanje – vračilo plačanih premij – pridobitev pravice
Upravno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Kadar so bonitete vrnjene, preden zavezanec za davek od osebnih prejemkov pridobi pravico iz naslova zavarovanja, ni podlage za obdavčitev prejemkov po ZDoh.
davčna olajšava – opredmetena osnovna sredstva – breme dokazovanja – verodostojne knjigovodske listine – odhodki – neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti – potni nalogi
Za olajšavo v opredmetena osnovna sredstva je odločilno, da je davčni zavezanec investicijo v poslovnih knjigah ustrezno (pravilno) vnesel ter verjetno izkazal tudi izpolnjevanje vsebinskih pogojev glede uporabe osnovnega sredstva, za katerega uveljavlja to olajšavo. Breme dokazovanja namena uporabe osnovnega sredstva za opravljanje poslovne dejavnosti je na tožeči stranki.
Ker odhodkov za stroške elektrike, komunalne storitve, reprezentance in potne stroške revident ni izkazoval z listinami, ki bi zadostile standardu verodostojne knjigovodske listine, teh odhodkov na podlagi 11. člena ZDDPO ni mogoče priznati.
Določba četrtega odstavka 60. člena ZD sicer omogoča ugotovitev o neveljavnosti le nekaterih določil oporoke, vendar v tej smeri sporne oporoke ni mogoče presojati. Neveljavnost nekaterih določil se namreč nanaša na primer, ko so samo nekatera oporočna določila bila napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali zmote, ne pa za obravnavani primer, ko je zaradi duševne motenosti oporočitelja izostala sposobnost za razsojanje v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZD.
Po presoji Vrhovnega sodišča je 64. člen ZDDPO/93 jasen in za možnost uveljavljanja olajšave do poteka dobe zahteva, da je bila davčna olajšava uveljavljana na dan uveljavitve ZDDPO/93.
Olajšavo iz drugega odstavka 21. člena ZDDPO/90 je mogoče uveljavljati le za prvih pet let poslovanja. Morebitni kasnejši dobički (tudi, če bi bili ustvarjeni šele prvič od vpisa subjekta v register) ne predstavljajo podlage, da bi davčni zavezanec lahko uveljavljal davčno olajšavo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na premičnine – prebivališče dolžnika
Domneva se, da ima dolžnik stalno prebivališče na naslovu, ki je naveden v izvršilnem predlogu. S tem v zvezi je odločilno, da je v izvršilnem predlogu kot kraj dolžničinega stalnega prebivališča naveden Podlehnik, ki je na območju Okrajnega sodišča na Ptuju.
ZZad člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 58/4, 62, 62/3. ZLPP člen 4.
lastninjenje zadružnega premoženja – delež v delu podjetja s seznama – vrednost kapitala dela podjetja
Delež zadružnega upravičenca na delu podjetja s seznama se lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja.
58. člen ZZad, v primeru uveljavljanja pravice zadružnih upravičencev le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na več samostojnih gospodarskih družb.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - negatorna tožba - obličnost - pridobitni način - pridobitni naslov - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev stvarne služnosti
Pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki in postane veljavna z realizacijo, je samo pridobitni naslov za pridobitev stvarne pravice; realizacija ima torej pomen za presojo veljavnosti pogodbe, pri stvarnih služnostih pa ne pomeni tudi pridobitnega načina.
Ker toženec zatrjevane stvarne služnosti ni pridobil ne na izveden in ne na originarni način, je presoja nižjih sodišč o neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitve neobstoja stvarne služnosti materialnopravno zmotna.
ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/3, 268, 268/1. ZDoh člen 58.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – odmera davka od dobička iz kapitala
Dejstva, ki jih izkazuje obvestilo banke, pridobljeno po izdaji prvotne odmerne odločbe, so nova dejstva, obvestilo pa nov dokaz. Ker lahko to obvestilo pripelje do drugačne odločitve glede odmere davka od dobička iz kapitala po 58. členu ZDoh, je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP podan, izpolnjeni pa so tudi pogoji za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti (tretji odstavek 267. člena in prvi odstavek 268. člena ZUP).
ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3. ZST člen 6, 6/3. ZST-1 člen 6.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - dopolnitev nepopolne vloge - plačilo sodne takse - pomota pri plačilu sodne takse - zahteva za varstvo zakonitosti
Plačilo sodne takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pristojnega sodišča) je treba opredeliti kot očitno pomoto. Prav tako se v primeru obstoja očitne pomote vložnika za ustrezen način izpolnitve te strankine obveznosti šteje tudi (pravočasno) plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča.
ZPP člen 87, 87/3, 112, 112/6, 367, 367/2, 373, 377.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - odvetnik
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču, pa prispe pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (šesti odstavek 112. člena ZPP).
Postopanje odvetnika, ki revizijo ne le vloži pri nepristojnem sodišču, pač pa jo nanj tudi naslovi, ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto in je ni mogoče šteti za pravočasno skladno z določbo šestega odstavka 112. člena ZPP .
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1-3, 367b, 367c, 367c/3. ZVPSBNO člen 25.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prenehanje kršitve - smiselna uporaba določb ZVPSBNO - neenotnost sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.