ZDen člen 25, 25/2, 25/2-2, 25/2-3. ZUP člen 2, 8, 207, 207/1, 214, 214/1.
denacionalizacija - oblika vračanja - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - vzpostavitev lastninskega deleža do višine prvotne vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - pravica upravičenca do izbire oblike vračanja - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
V skladu z določbo drugega odstavka 25. člena ZDen ima denacionalizacijski upravičenec pravico do izbire oblike vračanja podržavljenega premoženja. V tej zadevi je vložil zahtevo za vzpostavitev solastniškega deleža do višine prvotne vrednosti razlaščene nepremičnine, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, na kakšni podlagi je upravni organ, v nasprotju z zahtevo upravičenca odločil, da se vzpostavi lastninska pravica na podržavljeni zgradbi in upravičencu naloži plačilo bistvene povečane vrednosti nepremičnine.
denacionalizacija - zahteva za vrnitev nepremičnin v last in posest - ista upravna zadeva - zavrženje zahteve
Tožeči stranki je bila za sporna zemljišča že pravnomočno priznana odškodnina v obveznicah, zato ne more zahtevati (še) vrnitve istih nepremičnin v last in posest.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Po prvem odstavku 64. člena ZDen je bil skrajni rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo 7. 12. 1993, po določbah ZPVAS pa je bilo mogoče zahtevo vložiti do 30. 6. 2001, zato je bila zahteva tožeče stranke za vrnitev nepremičnega premoženja z dne 20. 2. 2012, vložena prepozno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Pravica dobiti odškodnino od tuje države po določbi drugega odstavka 10. člena ZDen izključuje upravičenost do denacionalizacije, kar pomeni, da tudi pravni nasledniki te osebe niso upravičenci po 12. členu ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
Če je imel prejšnji lastnik podržavljenega premoženja pravico dobiti za to premoženje odškodnino od tuje države, ni upravičenec do denacionalizacije niti njegov pravni naslednik po 12. členu ZDen.
ZDen člen 44. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti člen 2, 5.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine
Za porušene objekte se lahko določi vrednost zgolj kot odškodnina v višini osnovne vrednosti in za njihovo ocenjevanje vrednosti Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ne pride v poštev. Ker torej porušeni objekti nikoli niso bili del kulturnega spomenika, je napačna uporaba 5. člena zgoraj navedenega Pravilnika pri ugotovitvi vrednosti odškodnine, ki denacionalizacijskim upravičencem pripada. Enako pa velja to tudi za parcelo 769, ki je bila po dejanskem stanju ob podržavljenju njiva, torej na njej niso stali objekti, ki danes zaradi razglasitve predstavljajo kulturni spomenik.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - pravica do nadomestila za rešitev stanovanjskega vprašanja
Pravico do odkupa stanovanja oziroma ustreznega nadomestila ima tako prejšnji imetnik stanovanjske pravice na (prej) družbenem (sedaj vrnjenem) stanovanju, ki je stanovanjsko pravico imel na dan uveljavitve SZ/91, tj. 18. 10. 1991, stanovanjska pravica pa preneha šele s sklenitvijo najemne pogodbe.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe).
ZDen člen 10, 10/2. Finančna in izravnalna pogodba člen 2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba je pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodbe.
najemniki denacionalizacijskih stanovanj - nepovratna in kredita sredstva - zahteva za izdajo odločbe
Izkazana okoliščina, da najemnik – prejšnji imetnik stanovanjske pravice - uveljavlja pravice v zvezi s stanovanjem, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku prvotnemu lastniku vrnjeno, torej denacionalizirano, je za priznanje pravic po določbah 173. člena SZ-1 bistvena. Ker v obravnavanem primeru to ni, tožnik pravic po 173. členu SZ-1 ne bi mogel uveljaviti niti v primeru, da bi bil (prejšnji) imetnik stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju.
denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - rok za vložitev zahtevka
Parcele, ki so predmet odločanja v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, so bile prvič zahtevane z zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 14. 11. 2008, zato so bile vložene prepozno.
Zahteva iz leta 1996 specifikacije parcel ne vsebuje, navaja zgolj katastrske občine. Tako zahtevo je bil organ dolžan razjasniti, ker ni bila sposobna za obravnavo. Namreč bistvena sestavina zahteve je navedba podržavljenega premoženja, ki se ga zahteva v postopku vračanja. Zahtevek mora biti postavljen jasno, torej v primeru vračanja nepremičnin z navedbo parcelne številke, zgolj navedba k.o. ne zadostuje.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo Finančne in izravnalne pogodbe, je tudi Finančna in izravnalna pogodba pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka Finančne in izravnalne pogodba).
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo - molk organa druge stopnje
Za odločitev o zahtevi so potekli vsi roki določeni v 28. členu ZUS-1, zato so izpolnjene procesne predpostavke v primeru vložene tožbe zaradi molka organa.
V izreku izpodbijane odločbe mora biti navedeno podržavljeno premoženje, za katerega je določena odškodnina in delež. Obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, v smislu določnosti zahtevka za denacionalizacijo, je navedba parcele, kolikor pa površina parcele ni znana, je treba v ugotovitvenem postopku ugotoviti površino.
denacionalizacija - vračilo v naravi - ovire za vračilo v naravi - prepoved razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem
Morebitna ničnost pravnega posla (88. člen ZDen) ne more spremeniti odločitve o obliki denacionalizacije, če za vrnitev v naravi obstaja druga (dejanska) ovira.
ZDen člen 44, 44/2, 44/6, 85, 85/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 16, 16/1, 17, 17/1, 18, 18-1, 24.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - prevladujoča značilnost objekta - proizvodna dejavnost objekta - volumenska metoda
Pri ugotavljanju prevladujočih značilnosti objekta je treba izhajati iz namena, kateremu je objekt kot celota namenjen. Na ta namen kaže narava glavne dejavnosti, ki se v prostorih izvaja in kateri so ostale dejavnosti v prostorih sploh ne bi izvajalo. V konkretnem primeru je bila bistvena proizvodna dejavnost objekta (gre za Tovarno pohištva J.), vrednosti tovarne pa s pomočjo Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja ni mogoče ugotoviti. Ta namreč ne določa meril in načina za ugotavljanje vrednosti tovarn, zato je upravni organ ob upoštevanju določbe šestega odstavka 44. člena ZDen ravnal pravilno, ko je pri ugotavljanju sedanje vrednosti sporne nepremičnine uporabil določbe Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, podjetij oziroma premoženja (volumensko metodo).
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - odškodnina za vlaganje v poslovni prostor
Glede na določbe 25. člena ZDen za tožnikovo obveznost plačila odškodnine ni relevantno, če se je dodana vrednost poslovnega prostora zaradi vlaganj strank z interesom, kot je bila ugotovljena v predmetnem postopku, odrazila na (višji) kupnini, ki jo je tožnik prejel ob prodaji denacionaliziranega premoženja.
Z izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da se zahteva vlagateljic, za premoženje, ki je bilo podržavljeno pok. A.A., zavrne. Tak izrek pa po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po njegovi določnosti. Nedoločnosti izreka namreč ni mogoče sanirati s tem, da se vrsta premoženja, katerega vrnitev je bila zahtevana in o čemer naj bi organ odločil, navede v uvodu in obrazložitvi izpodbijane odločbe.