Po presoji sodišča iz ugotovitev toženke, ki jim tožnica konkretno ni ugovarjala, izhaja, da so tujci (in s tem tudi slovenski državljani) na Hrvaškem upravičeni do denacionalizacije premoženja. Iz ugotovitev toženke nadalje izhaja, da je vsebina ZN v bistvenem podobna določbam ZDen, s čimer se sodišče strinja. V upravnem spisu se nahaja tudi več odločitev, iz katerih izhaja, da je bilo premoženje v Republiki Hrvaški vrnjeno slovenskim državljanom. Pri tem se je tudi tožnica na naroku strinjala, da so pravice upravičencev glede aktivne legitimacije, denacionalizacije, vrste premoženja, oblike odškodnine in ostalih pogojev primerljive. Glede na vse navedeno je dejanska vzajemnost tudi po presoji sodišča izkazana in so hrvaški državljani v Sloveniji upravičenci do denacionalizacije.
Po presoji sodišča iz drugega odstavka 58. člena ZN nesporno izhaja, da omejitev velja za vse oblike podržavljenega premoženja, tj. da ZN določa, da noben upravičenec za celotno podržavljeno premoženje ne more prejeti več kot 3.700.000,00 kun. Sodišče pa se strinja s tožnico, da je treba pri razlagi pojma materialne vzajemnosti, ki jo ZDen v citiranem tretjem odstavku 9. člena zahteva za denacionalizacijo premoženja osebam, ki niso slovenski državljani, izhajati iz vsebinskih pogojev, pod katerimi lahko slovenski državljani v državi tujca pridobijo vrnjeno podržavljeno jim premoženje. Ti pogoji morajo biti enaki oziroma bistveno primerljivi ne samo glede upravičencev in oblike vračanja, ampak tudi glede višine odškodnine. Tako sodišče razume tudi obstoječo sodno prakso.10 Zato je treba to omejitev pri vračanju premoženja hrvaškim državljanom v Republiki Sloveniji upoštevati.
Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (1996) člen 21. ZDen člen 67.
denacionalizacija - izvršba upravne odločbe - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer
Po mnenju sodišča mora skrbnik za poseben primer, ki skladno z določbo 4. točke 2. člena Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad predstavlja prejemnika, v zahtevi za izročitev odškodnine navesti svoje podatke (in ne morebitne podatke tretje osebe). Če prejemnik v zahtevi ne navede teh podatkov, mora sklad na podlagi drugega odstavka 15. člena Uredbe zahtevati dopolnitev zahteve najkasneje v roku 15 dni po prejemu nepopolne zahteve. Tretji odstavek 15. člena Uredbe pa določa, da kadar je zahteva nepopolna zato, ker prejemnik v zahtevi ni navedel številke bančnega računa oziroma hranilne knjižice iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena, mora sklad prejemnika poučiti o pravnih posledicah iz tretjega odstavka 21. člena Uredbe. V obravnavanem primeru je skrbnik za poseben primer od tožnika zahteval, da opravi izpolnitev svoje obveznosti po denacionalizacijskih odločbah na račun podjetja E., torej na račun tretje osebe, kar po mnenju sodišča glede na prej citirane relevantne določbe Uredbe predstavlja odtujitev teh sredstev oziroma razpolaganje s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, do katerih je stranka z interesom v tem upravnem sporu upravičena na podlagi prej navedenega pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu A. A. v zvezi s pravnomočnimi in izvršljivimi denacionalizacijskimi odločbami. Gre torej za posel, s katerim je skrbnik presegel okvir rednega upravljanja varovančevega premoženja po 189. členu ZZZDR, za kar bi po presoji sodišča potreboval odobritev centra za socialno delo.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - pravni status zemljišča ob podržavljenju
Stavbna zemljišča so le tista, ki so bila po svojem pravnem statusu (ki jim ga je določil predpis) stavbna že ob podržavljenju ali pa so bila kot taka podržavljena, ne pa npr. tista, ki so bila podržavljena kot kmetijska, četudi z namenom uporabe za gradnjo. Zato tudi ni pomembno, kakšna je bila dejanska raba zemljišča ob podržavljenju, niti kakšen je sedanji pravni status teh zemljišč.
denacionalizacija - odškodninski zahtevki po denacionalizacijskih predpisih - odškodnina iz naslova zmanjšane vrednosti nepremičnine - odškodnina po ZDen - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine - instrukcijski ali prekluzijski rok
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih odločbah (npr. odločbe I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I U 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007, II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007, X Ips 188/2014 z dne 22. 10. 2014 in II Ips 317/2016 z dne 6. 4. 2017) zavzelo enotno stališče, da je 60-dnevni rok za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok. V navedenih odločitvah je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odstopilo od prvotnega drugačnega stališča, zavzetega (le) v sodbi I Up 1074/2002 z dne 8. 5. 2003, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Stališče, da gre za materialni procesni rok, zato predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse.
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 255, 255/1, 250, 250/1.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer
Biti imenovan za skrbnika za posebni primer ni pravica, ki bi temeljila na zakonu, temveč gre za funkcijo, ki je prostovoljna in častna, kar posledično pomeni, da pri razrešitvi osebe kot skrbnika za posebni primer ne gre za kršitev pravice imenovanega skrbnika za posebni primer, ki je bil nato razrešen.
Skrbnik za posebni primer mora v primerih, kot je obravnavani, varovati in ohraniti premoženje pok. bivšega lastnika, center za socialno delo pa mora skrbeti, da skrbnik za posebni primer izkazuje ustrezno skrb pri opravljanju teh nalog, med drugim z zahtevo/ami po predložitvi skrbniškega poročila. In če s tem v zvezi ugotovi nepravilnosti, mora po uradni dolžnosti ukrepati z razrešitvijo dosedanjega in imenovanjem novega skrbnika.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - smrt denacionalizacijskega upravičenca - ničnost odločbe o denacionalizaciji
Posebnost denacionalizacijskega postopka je v tem, da je upravičenec do denacionalizacije lahko tudi oseba, ki je pred vložitvijo te zahteve umrla, kot je določeno v tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZDen. O dedovanju pa se v takem primeru odloča v zapuščinskem postopku po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi podržavljenega premoženja.
Zahteva F. F. in G. G. je bila skladno z drugim odstavkom 64. člena ZDen vložena tudi v korist B. B., zaradi česar ni bilo potrebno, da bi njegove pravne naslednice vložile zahtevo za denacionalizacijo ali sodelovale v postopku. To pa posledično pomeni, da niso podani zakonski razlogi za ničnost odločbe po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - vsebina zahteve za denacionalizacijo - denacionalizacijski zahtevek - vrnitev premičnin
Denacionalizacijski upravičenci so morali v zahtevi za denacionalizacijo navesti konkretne podatke o premoženju, katerega zahtevajo, in ni bila dolžnost organa, da preverja, ali je stranka navedla vse premoženje, do vračila katerega bi bila upravičena, in da izvaja ugotovitveni postopek o tem, katero premoženje je bilo denacionalizacijskemu upravičencu podržavljeno. Upoštevajoč dejstvo, da je zahteva za denacionalizacijo vsebovala vse obvezne sestavine in je bila tudi razumljiva, po presoji sodišča ni bilo podlage za to, da bi upravni organ pozival vlagatelja na dopolnitev navedene vloge, saj ni šlo za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86).
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
denacionalizacija - upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt
Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Po vsebini svoje odločitve ustvarja zgolj učinek za potek konkretnega postopka. Z njim ni odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZDen člen 16, 16/4, 44. ZPod člen 184, 184/1, 186, 186/2.
denacionalizacija - vpis v sodni register - narava vpisa v sodni register - statusne spremembe - vrednost nepremičnin - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
Delniška družba F., d. d. je, kot izhaja iz listin v upravnem spisu in tudi iz izvedeniškega mnenja E. E. (ki mu tožnica v tem delu ne ugovarja), vložila priglasitev sprememb ustanoviteljev na Temeljno sodišče v Ljubljani šele 17. 4. 1992, torej po uveljavitvi ZDen. Po določbi prvega odstavka 184. člena ZPod so se (med drugim) v sodni register vpisale tudi statusne spremembe subjekta. Vpis v sodni register pa je imel pravni učinek nasproti tretjim osebam od dneva vpisa (drugi odstavek 186. člena ZPod). Ta pravni učinek je bil v skladu s pravno teorijo konstitutiven, kadar je šlo za vpis podatkov, ki so opredeljevali pravno ali poslovno sposobnost subjekta vpisa, tako je bil konstitutiven tudi vpis vrste pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, ko naj bi se podjetje v mešani lastnini preoblikovalo v podjetje v zasebni lastnini. To pomeni, da ker je bila priglasitev sprememb ustanoviteljev v obravnavanem primeru vložena šele po uveljavitvi ZDen, nikakor ni mogla začeti učinkovati pred njegovo uveljavitvijo. Pri tem iz citiranega izvedeniškega mnenja izhaja, da je registrsko sodišče vpis sprememb zavrnilo. To pa pomeni, da se tožničin ugovor, da je oktobra 1991 postala podjetje v zasebni lasti, izkaže kot neutemeljen.
S sodelovanjem le ene stranke pridobljeno izvedensko mnenje procesno gledano ni dokaz, niti kot izvedensko mnenje niti kot listina.
Standard obrazloženosti odločbe ne terja podrobnega obravnavanja vseh, tudi minucioznih, pravno povsem zgrešenih in očitno neutemeljenih ter nesmiselnih argumentov.
Vrednost nepremičnin ob ustanovitvi podjetja v mešani lastnini je pomembna zaradi primerjave z vrednostjo zasebnega kapitala, ki je bil vplačan ob ustanovitvi (kot je to naložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi v zadevi U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995). Vrednost nepremičnin po 44. členu ZDen pa je pomembna zato, ker ZDen celovito ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu (1. člen ZDen), kar vključuje tudi določanje vrednosti podržavljenega premoženja po 44. členu ZDen. Ob tem sodišče poudarja, da že iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995 izhaja, da je lastninski vložek treba primerjati z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo sicer mogoče vrniti v naravi. Če pa je bilo podržavljeno premoženje denacionalizacijskega upravičenca obogateno z vlaganji, gre še vedno za isto premoženje, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, vlagatelj pa ima možnost zahtevati povrnitev teh vlaganj.
Sodišče poudarja, da je izvedenka E. E. primerjavo med vrednostjo zasebnega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, napravila, pri tem pa je morala logično upoštevati, da je bilo v podjetju tudi družbeno premoženje, ki ni predmet denacionalizacije, in da tudi premoženje, ki je predmet denacionalizacije, ni v celoti predmet tega postopka. Zato je morala najprej ugotoviti kolikšen del zasebnega vložka pripada posamezni nepremičnini, ki je predmet denacionalizacije, nato pa je šele lahko primerjala vrednost dela zasebnega vložka, ki pripada posamezni nepremičnini, ki je predmet denacionalizacije, z vrednostjo te nepremičnine, ki je predmet denacionalizacije.
Kot izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenke E. E. in pogodbe o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini, so bile za zasebni kapital izdane navadne delnice z glasovalnimi pravicami, za družbeni kapital pa, razen 3.077 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1.300 SIT, prednostne delnice brez glasovalnih pravic. Prednostne delnice pa so po pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini (in kar med strankami tudi ni sporno) ugodnostne, saj so dajale imetnikom drugačna upravičenja, kot na primer pravico do določene letne dividende, pravico do izplačila vseh zapadlih in neizplačanih dividend pred izplačilom dividende navadnim delničarjem itd. Šele vsa članska upravičenja pa tvorijo celoto, zato pri oceni o ne/bagatelnosti zasebnega vložka ni mogoče pomena pripisati le upravljavskim upravičenjem, temveč je treba ustrezen pomen in težo pripisati tudi ugodnostnim delnicam, ki so bile izdane za vrednost celotnega stvarnega vložka. Poleg tega je zasebne delničarje predstavljalo (kot izhaja tudi iz izpodbijane odločbe) 183 fizičnih oseb, delavcev in upokojencev družbenega podjetja N., p. o. To pomeni, da je šlo za nepovezane delničarje, kar njihovo upravljavsko moč kot zasebnih delničarjev zmanjšuje. Upoštevaje še te opisane okoliščine se sodišče strinja s presojo prvostopenjskega organa, da je bil zasebni vložek v predmetno podjetje v mešani lastnini ob njegovi ustanovitvi bagatelen.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - povečanje vrednosti premoženja - povrnitev vlaganj - višina odškodnine - delna odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zahtevek iz petega odstavka 25. člena ZDen je odvisen od pravnomočne odločitve o zahtevi za denacionalizacijo. Zato o njem ni mogoče odločiti drugače kot z odločbo, s katero je odločeno tudi o zahtevi za denacionalizacijo ali pa po njeni pravnomočnosti, kar izhaja iz šestega odstavka 25. člena ZDen.
Zato odločanje o tej zahtevi pred pravnomočnostjo odločbe pomeni procesno kršitev, ki lahko vpliva na zakonitost odločbe, torej absolutno bistveno kršitev.
denacionalizacija - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča je imela tožnica pravni interes le do trenutka, ko se nihče od preostalih strank upravnega postopka ni pritožil v zvezi z odločitvijo organa, da se zahtevan del podjetja o katerih je bilo odločeno z izpodbijano delno odločbo, ne vrne denacionalizacijskem upravičencu v naravi, pač pa se mu vrne kot odškodnina v obliki izročitve obveznic. V tem trenutku je prenehal pravni interes tožnice v zvezi z navedenim upravnim postopkom. Glede na odsotnost pritožbe ostalih strank (zaradi katerih bi se odločitev organa še morebiti spremenila glede zaveze vrniti zahtevan delež podjetja v naravi), izdana izpodbijana odločba v ničemer ne posega v pravice in dolžnosti tožnice, ki ni zavezanka iz izpodbijane delne odločbe, ni dolžna kaj storiti, dati ali opustiti iz izpodbijane delne odločbe o denacionalizaciji, njen pravni položaj se ne bo spremenil ne z zavrnilno, ne z ugodilno izpodbijano delno odločbo o denacionalizaciji.
denacionalizacija - odškodnina za zmanjšanje vrednosti za isto premoženje - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Z vidika vprašanja pravočasnosti vložitve odškodninskega zahtevka je po 26. členu ZDen-B relevanten tudi čas nastanka manjvrednosti nepremičnine. Treba je namreč razlikovati med bistveno manjvrednostjo, ki je bila podana že ob izteku roka iz 26. člena ZDen-B (torej dne 5. 1. 1999) in za katero se šteje, da bi jo upravičenec moral in mogel predvideti in uveljavljati do izteka roka tega dne, in bistveno manjvrednostjo, ki je posledica degradacije objekta, do katere je lahko prišlo v nadaljnjem obdobju, torej po izteku roka iz 26. člena ZDen-B.
denacionalizacija - agrarna skupnost - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - načelo povezanosti zemljišča in objekta - zazidano stavbno zemljišče - status zemljišča
Za presojo, ali sta bila zemljišče in objekt ob podržavljenju v lasti B. ali članov družine E., je treba upoštevati predpise, ki so veljali v času nacionalizacije nepremičnine. Pri presoji, ali obstajajo pogoji oziroma ovire za njeno vračilo, pa je treba upoštevati predpise iz časa vračanja, tj. ZDen oziroma ZPVAS.
Zaradi enakega obravnavanja primerljivih položajev mora v primeru povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj tretjih pred podržavljenjem veljati enako, kot velja tedaj, ko pride do povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj tretjih po njenem podržavljenju.
Tako je tudi Vrhovno sodišče kljub načelu superficies solo cedit v primerih, ko objekta v času veljavnosti ODZ ni zgradil lastnik zemljišča, že odločilo, da se taka zemljišča ne vrednotijo kot zazidana, ker jih ni pozidal prejšnji lastnik. To pomeni da se vrne samo premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika in je bilo njemu odvzeto. Če bi se pri vrednotenju upoštevala sprememba statusa zemljišč, ne glede na to, kako je ta nastala, bi bili upravičenci neopravičeno obogateni.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca - denacionalizacijski upravičenec - pravočasnost zahteve
Prvi odstavek 15. člena ZDen pa je treba po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, tisti, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - torej njegovi dediči po ZD ter dediči njegovih dedičev, če so ti že mrtvi ali razglašeni za mrtve. Upravičeni vlagatelj tako ni vsak sorodnik in še manj oseba v svaštvu, ampak oseba, ki bi imela na dan uvedbe dedovanja (pravnomočnost odločbe) možnost pridobiti premoženje, ki je bilo podržavljeno upravičencu.
Zahteva za denacionalizacijo, ki jo je vložila Č. Č. za A. A., je bila formalno pomanjkljiva, saj ni vsebovala podpisa A. A. kot vlagatelja zahteve za svoje premoženje oziroma pooblastila Č. Č. ali njenega pooblaščenca D. D. za vložitev zahteve tudi za premoženje A. A. Organ je bil torej dolžan postopati po 68. členu ZUP/86 in formalno pomanjkljivost vloge odpraviti. Ali je tako ravnal, iz upravnega spisa ni razvidno.
Sodišče sodi, da je treba v obravnavanem primeru z uporabo pravne analogije pravno praznino zapolniti s smiselno uporabo pravil, ki veljajo v primeru strankinega umika zahtevka v teku pritožbenega upravnega postopka, to je z uporabo določb tretjega odstavka 132. člena ZUP/86.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - lastništvo premoženja ob podržavljenju - predhodno vprašanje
Vprašanje lastništva premoženja ob podržavljenju je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje, ki ga je upravni organ dolžan razrešiti pred odločanjem o vračilu premoženja.
O lastništvu nepremičnin v času podržavljenja ni mogoče sklepati zgolj in izključno na podlagi temelja podržavljenja, ki je vpisan v zemljiški knjigi (oziroma na podlagi kasnejših zemljiškoknjižnih vpisov povojnih oblasti), kar velja še posebej v primeru, kakršen je obravnavani, ko je organ mnenja, da se zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnin ob podržavljenju ne ujema z dejanskim stanjem. V primeru spora se lahko lastništvo dokazuje na kakršenkoli način, upoštevati pa je treba ne le zemljiškoknjižno stanje, pač pa tudi druge okoliščine, ki so bile po takrat veljavni zakonodaji lahko podlaga za morebiten (pravnoposlovni ali originaren način) pridobitve lastninske pravice.
ZDen člen 2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 17, 18.
denacionalizacija - nacionalizacija večstanovanjske hiše - vračilo podržavljenega premoženja - bistvena kršitev določb postopka - izvzem stanovanj iz nacionalizacije
Ni dvoma, da v primeru, če je bil A. A. podržavljen solastninski delež na stanovanjih št. 2 in 4 vrnjen njegovim otrokom, ni podlage, da bi se mu (oziroma njegovim otrokom) zanj priznala še odškodnina. Ker pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je drugostopenjski organ zaključil, da pridobitev lastninske pravice na teh stanovanjih ni posledica izvzema iz podržavljenja B. B., C. C. in G. G. lastnega deleža na celotni nepremičnini oziroma vseh stanovanjih, do katerega so bili upravičeni po ZNNZ, ampak da gre za vračilo njihovemu očetu podržavljenega solastniškega deleža, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije - vstopna pravica - dedna nevrednost
Z vidika 12. člena ZDen pomeni, da je v primeru izkazane dedne nevrednosti otroka lastnika nekdanjega premoženja treba položaj nadomestnega denacionalizacijskega upravičenca po vstopni pravici priznati njegovemu vnuku.
denacionalizacija - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožnik je "druga stranka v upravnem postopku" v smislu 273. člena ZUP, saj je denacionalizacijski zavezanec za izplačilo odškodnine.
Poseben postopek, kako naj ravna organ po 273. členu ZUP v primeru vložene tožbe v upravnem sporu, v ZUP ni predpisan, vendar pa mora 241. in 246. člen ZUP organ uporabiti analogno, saj v nasprotnem opustitev organa, ki tako ne ravna, in odloči o zadevi, ne da bi imela nasprotna stranka možnost, da se izjavi o ugovorih iz vloženih tožb, in ki so za organ, ki uporabi 273. člen ZUP, utemeljeni, pomeni kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).