denacionalizacija - stavbna zemljišča - dejansko stanje ob razlastitvi - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve
Če je razlaščeno kmetijsko zemljišče za namen izgradnje javne infrastrukture, ki je predvidena v občinskem odloku, se razlaščencu določi odškodnina v vrednosti kmetijskega zemljišča, ne glede na status zemljišča, ki ga bo pridobilo zemljišče z uresničitvijo razlastitvenega namena.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 36/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-2. ZDen člen 25, 25/5, 73.
denacionalizacija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nevložitev pritožbe v upravnem postopku - pravni interes tožnika za pritožbo - zavrženje tožbe
Meritorna odločitev prvostopenjskega organa v 3. točki izreka prvostopenjske določbe ni pravilna ter bi jo bil tožnik mogel izpodbijati s pritožbo in bi za to pravno sredstvo izkazoval tudi pravni interes, saj bi s pritožbo lahko dosegel zanj ugodnejšo odločitev o zahtevah za vračilo kupnine in povrnitev vlaganj (formalno odločitev namesto meritorne). Ker pa pritožbe ni vložil, tožba ni dovoljena.
Sodišče, enako kot sta to pravilno ugotovila že upravna organa, z vpogledom v listine priloženega upravnega spisa na katerih temelji izpodbijana odločitve, ugotavlja, da sta bila delničarja podržavljene družbe J.J. in H.H.. Sodišče pritrjuje ugotovitvi obeh upravnih organov, da lastništva podržavljenih delnic B.B. navedbe iz knjige I.I. ne dokazujejo. Te navedbe predstavljajo posreden dokaz, ki se nanaša na vstop B.B. v Upravni svet delniške družbe, namesto pokojnega K.K.. Navedene ugotovitve po presoji sodišča zadoščajo za ugotovitev (v smislu razlage iz 24. točke te sodbe), da tožeči stranki nista izkazali zatrjevanega lastništva (solastništva) delnic v podržavljeni družbi.
Sodišče se strinja z ugotovitvami prvostopenjskega upravnega organa, iz katerih izhaja, da je C.C. umrla ... 8. 1945, da ni bila jugoslovanska državljanka in da pok. A.A. kot nečakinja bivše lastnice ne sodi v prvi dedni red in zato ne more imeti statusa denacionalizacijske upravičenke.
Ni izkazano, da bi prejšnji lastnik obravnavano premoženje zahteval nazaj na podlagi ZRP in ker tega ni storil, zemljišči v času zaplembe nista bili njegova last in mu zato nista mogli biti podržavljeni.
Ni mogoče reči, da je drugostopni organ, ko je v pozivu stranki navedel, da je ''pritožbi ugodil in zahtevo za denacionalizacijo zavrnil'', dejansko že s tem odločil in je bila predložitev poziva strankam v izjavo le formalne narave. Tožniki so se imeli namreč možnost, da se, ne le formalno, temveč tudi vsebinsko izrečejo o ugotovitvah in zaključkih organa, kar so tudi izkoristili, organ pa je v izpodbijani odločbi na te navedbe odgovoril in jih tudi presodil. Zato pa tudi ni mogoče slediti ugovoru tretje tožnice, da je bila izpodbijana odločba zanjo odločitev presenečenja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. SZ-1 člen 4, 4/2, 4/3, 5. ZDen člen 16.
ničnost odločbe - nemožnost izvršitve odločbe - poseg v lastninsko pravico - izvzeta stanovanja - pomožni prostori
Odločba o denacionalizaciji je nična, če na vrnjeni nepremičnini obstoji lastninska pravica ali pravica uporabe v korist fizične oziroma civilnopravne osebe (16. člen ZDen), tretjega, ki ni zavezanec za vrnitev. Ker lastništvo tretjih na individualnih prostorih v smislu tretjega odstavka 4. člena SZ-1 v denacionalizacijski odločbi ni bilo upoštevano oziroma kleti in drvarnice niso bile izvzete iz denacionalizacije kot predmet vrnitve, je bilo z denacionalizacijsko odločbo poseženo v lastninsko pravico tretjih - tudi tožnice, izvršitev denacionalizacijske odločbe pa na teh prostorih ne bi bila mogoča.
Sodišče se ne strinja s toženkino presojo, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za vračilo povečane vrednosti obravnavanega objekta oziroma da v tem pogledu ni pravna naslednica nekdanjega družbenega podjetja. Pravno odločilno je namreč, da je imela tožnica (kot izhaja iz izpodbijane odločbe) v postopku denacionalizacije položaj zavezanca za vračilo obravnavanega objekta v naravi. Torej v postopku ni sodelovala kot subjekt iz drugega odstavka 60. člena ZDen, temveč kot subjekt iz prvega odstavka tega člena.
Po 25. členu ZDen zavezanec za vrnitev v naravi ni upravičen do povračila vloženih sredstev, temveč do razlike v vrednosti nepremičnine, do katere je prišlo na podlagi vlaganj. Ker gre za vlaganja v družbeno lastnino, je vprašanje relevantnosti virov sredstev, ki so bila do uveljavitve ZDen porabljena za vlaganja, ki so povečala vrednost nepremičnine, tesno povezano z naravo družbene lastnine in procesom njenega lastninjenja.
denacionalizacija - bivši lastnik kot denacionalizacijski upravičenec - nepopolno dejansko stanje - materialna resnica
Toženka je po presoji sodišča izvedla nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je ovrednotila uspeh predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na ustni obravnavi.
Toženka si mora prizadevati ugotoviti objektivno stanje stvari - ugotoviti "materialno resnico", ker mora varovati tudi javni interes in pravice drugih. Zato načelo materialne resnice veže organ celo mimo in proti volji stranke. Preiskovalno načelo torej nima enakega pomena v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v postopkih, ki tečejo na zahtevo stranke. Prvi odstavek 140. člena ZUP namreč določa, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. V postopku, ki se je uvedel na zahtevo stranke, je zato stranka za svoje navedbe v zvezi z dejanskim stanjem dolžna navesti in ponuditi dokaze. Stališče, da so postopki v denacionalizacijskih zadevah predlagalni in da mora zato stranka predložiti dokaze, na katere opira zahtevek, saj ni naloga upravnih organov, da po uradni dolžnosti zbirajo dokaze, pa je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče.
Toženka zato po zakonu ni bila dolžna (sama) pridobivati dokazil, s katerimi vlagatelji dokazujejo obstoj njihovega zahtevka za denacionalizacijo, kot zmotno zatrjujejo tožniki. Vendar je sodišče po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da je prvostopenjski organ na ustni obravnavi dne 12. 11. 2010 po razpravi sprejel sklep, da bo poizvedbe o arhivskem gradivu, ki se nanaša na družbo, lastništvo delnic, vrednost delnic ter podržavljenje premoženja, opravil sam. Ob takšnem procesnem sklepu prvostopenjskega organa pa sodišče v tem upravnem sporu ne more zaključiti, da so tožbene novote nedopustne.
Toženka z izpodbijano odločbo ni še enkrat odločila o vrnitvi deleža na isti nepremičnini, ampak na drugi nepremičnini. Zato tudi ni spremenila zavezanca za vračilo prve nepremičnine, ampak je določila zavezanca za vračilo druge nepremičnine.
denacionalizacije - izvzetje iz nacionalizacije - parcelacija - načelo superficies solo cedit
Celotna parc. št. 115 je kot ohišje prešla v last B.B. oziroma tudi njen del dvorišče v izmeri 465 m² dejansko ni bil podržavljen. Ker pa je po pojasnjenem načelu povezanosti objekta z zemljiščem (načelo superficies solo cedit) na nepremičnini enoten lastninski režim za parcelo in vse objekte na njej, to hkrati pomeni, da je B.B. postala tudi lastnica vseh objektov na iz podržavljenja izvzetih parcelah.
Okoliščina, s katero je tožnik utemeljeval svoj predlog za obnovo postopka, ni verjetno izkazana. Pritrditi je namreč stališču upravnega organa, da sprememba sodne prakse (oziroma, kot navaja tožnik, spremenjena vsebina tujega prava) ne pomeni drugačne rešitve predhodnega vprašanja. Vprašanje vzajemnosti in posledično priznanje upravičenja do denacionalizacije v obravnavanem primeru namreč ni bilo vprašanje v smislu 147. člena ZUP temveč, kot navaja že sam tožnik, vprašanje vsebine tujega prava. To pa nedvomno ne sodi med razloge, zaradi katerih bi bilo možno predlagati obnovo postopka.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - zahteva za denacionalizacijo - predlagalni postopek
Denacionalizacija je predlagalni postopek, saj se skladno s prvim odstavkom 61. člen ZDen postopek lahko začne le na podlagi zahteve za denacionalizacijo. Če ni zahteve upravičene osebe (upravičenca ali njegovega pravnega naslednika) za priznanje materialne pravice na podlagi ZDen, postopka ni mogoče voditi.
Dobrota iz drugega odstavka 64. člena ZDen zajema le „upravičence, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša“. To pa so le osebe, ki imajo pravico do vložitve zahteve za določeno premoženje, torej sam upravičenec in njegovi pravni nasledniki.
denacionalizacija - pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca - nepopolna zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - zahteva enega upravičenca - učinek vložene zahteve enega upravičenca
Pravočasna zahteva za vrnitev premoženja pok. B.B., ki jo je vložil eden izmed njenih pravnih naslednikov, je v korist vseh njenih ostalih pravnih naslednikov, ki so upravičeni za uveljavljanje pravic, na katere se nanaša zahteva, to je na vrnitev premoženja (deleža), podržavljenega pok. B.B..
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti
V postopku za vrnitev premoženja je moral vlagatelj izkazati članstvo v ponovno organizirani agrarni skupnosti z vpisom v overjen članski imenik in z dokazi, da izpolnjuje pogoje za vpis (po 4. členu ZPVAS, to je, da je nekdanji član ali njegov dedič ali pravni naslednik, na katerega je bila prenesena odvzeta premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena ZPVAS).
molk organa - tožba zaradi molka organa - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka utemeljenih razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba upravičena. Toženka v dopisu Inšpektoratu za javni sektor z dne 20. 2. 2018, na katerega se sklicuje v odgovoru na tožbo, ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe. Po stališču sodišča to izhaja ne samo iz skrajne dolgotrajnosti postopka, ampak tudi iz dejstva, ki ga navaja toženka, da je predmetni postopek zaradi upokojitve uradne osebe, ki je vodila ta postopek, miroval v letih od 2011 do 2015, toženka pa je v letu 2017 pristopila k aktivnemu reševanju zadeve.
denacionalizacija - višina odškodnine - upravičenci do denacionalizacije - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - prepozno vložena zahteva za denacionalizacijo - predložitev pooblastila
Ker je bil sprejet utemeljen zaključek o tem, komu je bilo podjetje A. podržavljeno (tj. kdo so bili bivši lastniki in koliko so znašali njihovi deleži na podjetju ob podržavljenju), se sodišče strinja z nadaljnjim zaključkom organa, da zaradi vračila premoženja pok. denacionalizacijski upravičenki upoštevaje njen delež na podjetju, ki je znašal ¼, in kar glede na ugotovljeno vrednost neto aktive podjetja pomeni, da je bila upravičena (le) do odškodnine v navedeni višini, zahtevku tožnikov za vračilo preostalega deleža podjetja po pok. A.A. ni mogoče ugoditi. Obravnavano podjetje sta sestavljala dva dela: opekarna in elektrarna, vendar pa je šlo za eno podjetje kot celoto in tako je bila v postopku ugotovljena tudi njegova neto aktiva - torej kot za celoto, posledično pa zato tudi vrednost oziroma višina ¼ deleža pok. A.A. na celotnem podjetju in ne zgolj na enem delu tega podjetja.
Sodišče se ne strinja, da je bila zahteva pravočasno dana za vse upravičence. V 61. členu ZDen je določeno, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo (prvi odstavek), ki jo lahko vloži upravičenec oziroma njegov pravni naslednik (drugi odstavek). Gre torej za predlagalni postopek, kar pomeni, da če ni zahteve upravičene osebe (upravičenca ali njegovega pravnega naslednika), ni postopka. Bistveni element zahteve za denacionalizacijo je zahteva za vračilo določenega podržavljenega premoženja, na katerega se zahteva nanaša, kot taka pa je neločljivo povezana prav z osebo upravičenca, ki je sam ali (če je ta že umrl) po svojih pravnih naslednikih upravičen zahtevati vrnitev tega premoženja.
S pridobitvijo pooblastila in njegovo vložitvijo v upravni spis ni mogoče zaključiti, da je bila dana pravočasna in ustrezna zahteva za denacionalizacijo tudi za vse preostale upravičence (poleg vračila premoženja pok. A.A.), kot to ugovarjajo tožniki, saj bi morala taka vloga, da bi se lahko štela za zahtevo za denacionalizacijo (tudi) za delež družbenika, ki je pravni prednik tožnikov, poleg izrecne zahteve za denacionalizacijo deleža tega družbenika vsebovati tudi pooblastilo družbenika oziroma njegovega pravnega naslednika za vložitev take zahteve.
Ker sta bili zahtevi v delu, ki se nanaša na upravičenca (oziroma upravičenko) in torej posledično na premoženje, katerega vrnitev se v tem postopku zahteva, jasni in nedvoumni, organu zato na drugi strani tudi ni možno očitati, da bi moral (poleg že omenjenih pozivov k dopolnitvi zahtev) vlagatelje še dodatno pozivati k odpravi pomanjkljivosti glede na (po mnenju tožnikov) iz prilog spisa izhajajoči izkazanosti pravnega nasledstva do upravičencev večine vlagateljev. Zahtevi sta bili po oceni organa jasni in popolni, zato ju je ta mogel vsebinsko obravnavati. Sicer pa jasno izraženega zahtevka ne morejo nadomestiti podatki, ki naj bi izhajali iz prilog in ki naj bi se nanašali - v tem primeru - na ostale upravičence.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 12, 16, 16/3, 17, 17/2. ZDen člen 44, 44/1, 44/6.
V situaciji, ko funkcionalno zemljišče ni bilo določeno, je treba uporabiti določbe 12. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, po katerih se ugotovi, kolikšna površina šteje za funkcionalno zemljišče k (posameznemu) objektu. Le fundusi in tako ugotovljene površine funkcionalnih zemljišč se nato lahko vrednotijo kot zazidano stavbno zemljišče, v preostanku pa se stavbno zemljišče vrednoti kot nezazidano (ali komunalno opremljeno ali neopremljeno).
ZDen člen 8, 8/1, 44, 44/1, 44/6. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 3, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 6/1, 7. ZUP člen 164, 164/1, 164/2.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg podržavljenega premoženja - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - premično premoženje - dokazno sredstvo - cenitev - verodostojna listina
Določbe Navodila o ugotavljanju vrednosti podržavljenih stvari so zelo jasne in jih ni mogoče razlagati drugače, kot da se vrednost ugotovi z valorizacijo ob podržavljenju ocenjenih vrednosti ali z verodostojnimi listinami za vsako posamezno stvar, za katero je dokazano, da je bila podržavljena.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - glavna stvar in pritikline
Ni mogoče šteti za dokazano, da bi bila lastnica nepremičnine in prej imetnica pravice uporabe (razpolaganja) katera druga oseba kot tožnica, ki je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - ustavna odločba - odškodnina tuje države - upravičenci do denacionalizacije - FIP
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera, ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
Treba je ugotoviti, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisih prejšnji lastnik sploh mogel uveljavljati odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno. Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja.