CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00003142
- člen 1, 6, 7, 8, 9, 10. ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 3, 7, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 19. ZPP člen 41, 41/2, 195, 367, 367/3, 377.
družbena lastnina - privatizacija podjetja - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - povrnitev premoženjske škode - protipravnost - odškodnina - razlika premalo izplačane plače - dopuščena revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - naknadno sosporništvo - zavrženje dela revizije
Obveznost Skalda Republike Slovenije za razvoj skleniti pogodbe o prodaji delnic tožnikoma je nastala (že) z izpolnitvijo pogojev iz drugega odstavka 10. člena ZPPOLS; od takrat dalje sta (bila) namreč interna razdelitev in notranji odkup po zakonu obvezna načina privatizacije.
Upravičenci - tožniki so imeli v skladu z ZPPOLS za izvedbo izpolnitve te kontrahirne dolžnosti Sklada sodelovalno dolžnost, ki je niso izpolnili, ta opustitev pa je Skladu onemogočala izvršitev kontrahirne dolžnosti po ZPPOLS.
Tožniki uveljavljanega povračila škode nisi utemeljevali zgolj s Skladovo kršitvijo kontrahirne dolžnosti, temveč tudi z njegovo spremembo svoje prvotne odločitve o privatizaciji Č., za kar naj ne bi imel podlage v zakonu. Sodišči prve in druge stopnje se z dokazovanjem oziroma ugotavljanjem resničnosti trditev pravdnih strank o dejstvih, relevantnih z vidika te pravne podlage, do sedaj nista ukvarjali, saj sta tožbenim zahtevkom ugodili na drugi - Skladovi protipravni kršitvi kontrahirne dolžnosti.
razveza pogodbe - materialnopravni ugovor - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - načelo vzajemnosti - pravila vračanja - pravilo sočasne izpolnitve - delna zavrnitev tožbenega zahtevka
Zaradi razdrtja pogodbe se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja. Pravilo sočasnega vračanja se uresničuje z ugovorom, ki je smiselno enak ugovoru neizpolnitve. Gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da v izreku sodbe izreče pogoj, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tudi tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožbeni zahtevek tožnika.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00001747
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. URS člen 2, 14, 14/2, 74, 74/1.
nagrada in stroški odvetnika za postopek - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - lex posterior derogat legi priori - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - svobodna gospodarska pobuda - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odgovor na vprašanje, ali je treba uporabiti določbo šestega odstavka 30. člena ZBPP ali določbo petega odstavka 17. člena ZOdv je očiten, saj je treba po načelu lex posterior derogat legi priori uporabiti določbo, ki je kasneje stopila v veljavo, to je določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.
urejanje meje - dovoljenost revizije - vrednostni spor - vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revidenta v reviziji nista navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakujte odločitev Vrhovnega sodišča, zato njena dovoljenost po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazana.
Za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) bi morala revidenta obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanju zelo hude, in to tudi izkazati.
ZMZ-1 člen 29, 29/1, 29/2. ZUP člen 9. ZTuj-2 člen 72. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 8.
mednarodna zaščita - notranja zaščita - kršitev načela zaslišanja stranke - načelo nevračanja - odstranitev tujca iz države
Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji.
Če država meni, da prosilec sploh ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in da je iz tega razloga treba prošnjo zavrniti, se tudi ne bo postavilo vprašanje notranje zaščite kot nadomestka mednarodne zaščite. V takem primeru se bodo pogoji glede tujčeve odstranitve iz Republike Slovenije oziroma možnosti njegovega vračanja v drugo državo presojali v okviru določb ZTuj-2 ob upoštevanju načela nevračanja iz 72. člena tega zakona.
dovoljenost revizije - vodno dovoljenje za gojenje rib - zelo hude posledice niso izkazane - vrednostni kriterij - spor, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavrženje revizije
Revidentka v reviziji glede dovoljenosti revizije zatrjuje, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1.
Ker gre v obravnavani zadevi za zavrnitev zahtevka za pridobitev vodnega dovoljenja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidentka v reviziji tudi ne zatrjuje, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
tujci - začasno zadrževanje v državi - konstitutivna odločba
Odločba o dovolitvi zadrževanja je po svoji pravni naravi konstitutivna, saj podeljuje tujcu, ki je v postopku odstranitve, pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji.Tovrstno dovoljenje se izda, če je izpolnjen eden od vsebinskih pogojev iz drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, med drugim, če tujca država, katere državljan je, ni pripravljena sprejeti. Določbe ZTuj-2 ne dajejo podlage za razumevanje, da bi bilo tujcu že ob izpolnitvi predvidenih pogojev dovoljeno ostati v državi. Bistveno je, da ob odločanju okoliščina, ki narekuje dovolitev zadrževanja, obstoji, ne pa, kdaj je nastopila. Zato šele odločba, s katero se tujcu dovoljuje ostati v državi, ustvari pravico, s tem pa tudi pravne učinke za naprej.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - zelo hude posledice niso izkazane
Za izkazanost zelo hudih posledic bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.
Čeprav je bila predmetna tožba vložena zoper sklep, ki je bil izdan v ponovljenem postopku pred Svetom na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča U 14/2008 z dne 12. 5. 2010, to sodišče za njeno obravnavo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - kršitev pravice do enakega varstva pravic
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, če bi pritožnica uspela s tožbo v predmetnem upravnem sporu, zato ta ne more predstavljati težko popravljive škode oziroma nepopravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Kontradiktornost je že načeloma omejena oziroma je glede vprašanja kontradiktornosti v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe dopusten nžji standard kot pa v rednih postopkih. S tem, ko je sodišče poslalo pritožnici v vednost odgovor toženke (tudi če šele skupaj s sklepom, s katerim je odločilo o obravnavanem predlogu), je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
ZVKD-1 člen 28, 30, 30/2. ZGO-1 člen 2.. - člen 2/1, 26.
javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - pogoji za sofinanciranje - kulturnovarstveno soglasje - neizpolnjevanje pogojev - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - kulturna dediščina - dovoljena revizija - vrednostni kriterij
Predmet financiranja so le prijavljeni projekti in ti morajo izpolnjevati razpisne pogoje. Zato organ, ki odloča o sofinanciranju, pri presoji, ali prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugotavlja, ali so ti projekti izvedeni iz drugih projektov, ki imajo ustrezna soglasja. To pomeni, da tega tožniki ne morejo uveljavljati niti v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega akta.
Vprašanje, ali se soglasje, ki je bilo dano za projekt po eni projektni dokumentaciji, nanaša tudi na posege v kulturni spomenik, ki se bodo izvajali po drugi projektni dokumentaciji, pa ni vprašanje časovne veljavnosti soglasja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - negativna ocena poskusnega dela
Če se v sodnem postopku izkaže, da ne drži nobena od ugotovitev, na katerih temelji negativna ocena poskusnega dela, potem je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita. Res je sicer, da je institut poskusnega dela namenjen predvsem temu, da delodajalec preveri, ali delo delavca v praksi ustreza njegovim pričakovanjem, vendar to ne pomeni, da delodajalec ni dolžan dokazati ugotovitev, na podlagi katerih je sprejel negativno oceno poskusnega dela. Ne zadošča, da delodajalec dokaže zgolj to, da je uspešnost poskusnega dela negativno ocenil, temveč mora dokazati tudi resničnost dejstev, na katera se takšna ocena opira.
Zmotno uporabo materialnega prava tožeča stranka uveljavlja predvsem v zvezi z zaključkom, da je šlo pri obeh spornih kreditih za obnovo že prej odobrenih in porabljenih kreditov in ne za samostojna pravna posla. To bi lahko bilo odločilno vprašanje v tem sporu, če bi izpodbijana sodba v resnici temeljila na stališču, da pri odločanju o obnovi kreditov ni treba upoštevati enakih pravil kot sicer veljajo za odločanje o kreditih. Vendar pa izpodbijana sodba ne temelji na takšnem zaključku, saj sodišče izrecno ugotavlja, da tožencem ni mogoče očitati, da niso upoštevali določb splošnih aktov tožeče stranke, na katere se je ta sklicevala pri utemeljevanju protipravnosti njihovega ravnanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba višine plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Poseg v plačo, če se hkrati ne spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela (s posledico spremembe vsebine del oziroma vrste del), ali čas za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi ali trajanje delovnega časa, brez soglasja delavca ni dopusten.
sodno varstvo - predmet presoje - denarno nadomestilo za brezposelnost
Obseg uveljavljanja sodnega varstva je odvisen od vsebine in načina predhodnega odločanja pri posameznih nosilcih socialnih zavarovanj oziroma organov, pri katerih se socialne pravice uveljavljajo.
V zvezi s tem toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje z odločanjem o zahtevku tožnika za priznanje pravice do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila preseglo predmet presoje v tem socialnem sporu oziroma preseglo okvir odločanja v izpodbijanih odločbah. Ker v izpodbijanih odločbah ni niti pavšalno odločeno o priznanju pravice do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila, ta tudi ne more biti predmet presoje v tem socialnem sporu.
Ker tožnik kljub pravilnemu pravnemu pouku zoper ti dve odločbi ni uveljavljal sodnega varstva, sta postali dokončni in pravnomočni. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk.
reintegracija - nezakonitost odpovedi - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - izredna odpoved delovnega razmerja
Delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem.
Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose. Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.
Vendar golo sklicevanje tožene stranke na naravo dejavnosti ne zadošča. Da je tožnica opravljala delo policistke, ki ji je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni okoliščina, ki bi že sama po sebi pomenila, da je nadaljnje sodelovanje omogočeno. Izredna odpoved, ki jo je tožnici podala, je bila nezakonita, tožena stranka pa ni navedla, zakaj kljub temu, da kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni bila ugotovljena, nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - delavci pred upokojitvijo - poslovni razlog
Za tožnikovo stališče, da se je za ukinjeno delovno mesto vodje financ in referenta nabave zahtevala VII. stopnje strokovne izobrazbe, pri čemer tožnik takšne izobrazbe nima, temveč ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ni podlage v odpovedani pogodbi o zaposlitvi in tudi ne v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke ter podjetniški kolektivni pogodbi.
Okoliščina, da tožena stranka delovnega mesta vodje financ in referenta nabave ni uvrstila v tarifni razred in v sistemizaciji zanj ni določila zahtevane izobrazbe, ne pomeni, da je treba šteti, da se zanj zahteva visoka strokovna izobrazba oziroma univerzitetna izobrazba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - opredelitev poslovnega razloga - presoja sodišča - denarno povračilo namesto reintegracije - dejanski razlog za odpoved
Revizijske navedbe zgrešijo odločilne razloge sodišč druge in prve stopnje, saj za odločitev niso pomembni splošni podatki o poslovanju toženke. Izhajati je namreč treba iz obrazloženega dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1), ki ga je in kot ga je navedel sam delodajalec (toženka).
ZDR člen 96. ZDR-1 člen 98, 99, 99/2. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 1, 2.
odpoved večjemu številu delavcev - zloraba - kvota
Postopek odpustov se ne začne šele, ko je znano število delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, ampak prej. Zaključek sodišča druge stopnje, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev že na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju je preuranjen, saj je zmotno izpeljan iz razlage o datumu takratnega sprejema odločitve, katerim delavcem bo odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Za presojo, ali je bila tožena stranka dolžna ravnati po določbah zakona o odpovedi večjemu številu delavcev je pomembno, koliko delavcem je zaradi poslovnega razloga prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, pri čemer štejejo tudi delavci, ki so pristali na podpis nove pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije (tožnica ponujene pogodbe ni sprejela).