dopuščena revizija - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči nista upoštevali v sodni praksi enotnega stališča, da je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati tudi okoliščino, da (praviloma) tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, (bistveno) bolj kot drugi starš skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj, z varstvom, vzgojo in skrbjo. Zato obseg nematerialnega prispevka staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju ni bil ugotovljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi zatrjevana okoliščina, da je predlagateljica uslužbenka Okrajnega sodišča v Sežani, kjer opravlja dela sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo to sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo glede na dejstvo, da gre za majhno sodišče, pogoste stike s predlagateljico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - preživljanje mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - dnevnice za službene poti
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Sodišče je v postopku odločanja o priporu dolžno presojati vse relevantne okoliščine primera, ni pa dolžno ugoditi neutemeljenim predlogom strank. Sodišče z odreditvijo pripora v obdolženčevo pravico do zdravstvenega varstva ni poseglo, saj je tudi pripornikom zagotovljeno zdravstveno varstvo.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - varstvo pri delu - odgovornost investitorja - opustitve - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - varnostni načrt - izdelava varnostnega načrta - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu
Izvajalčeva opustitev je bila samostojen pravno relevantni vzrok nastale škode. Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor (laik) ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kljub manjkajočem varnostnem načrtu delodajalec namreč ni razbremenjen svojih obveznosti s področja varstva pri delu. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.