premoženje stečajnega dolžnika - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja
Fiduciarni denarni račun upravitelja se sicer glasi na ime slednjega, vendar v skladu z drugim odstavkom 388. člena ZFPPIPP ne gre za premoženje slednjega, temveč velja v razmerju do izvajalca plačilnega prometa in v razmerju do upraviteljevih upnikov denarna terjatev upravitelja do izvajalca plačilnega prometa, ki vodi fiduciarni račun upravitelja, na podlagi dobroimetja na tem računu, za skupno terjatev vseh upnikov stečajnega dolžnika do izvajalca plačilnega prometa. V razmerju do dolžnika pa gre tudi po mnenju sodišča druge stopnje vendarle še za premoženje stečajnega dolžnika, glede katerega pa je dolžnikova poslovna sposobnost omejena (245. člen ZFPPIPP), zato ga zastopa stečajni upravitelj (97. člen ZFPPIPP).
URS člen 23. SPZ člen 11, 11/1, 40, 49, 105. ZIZ člen 126, 126/1, 165, 165/3, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 186, 186/2, 211, 211/1, 211/3. ZPP člen 227, 227/1, 286.a. ZZK-1 člen 9, 9/2.
ugovor dolžnika - neknjižena nepremičnina - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - veriga pogodb - etažna lastnina
V primeru, ko nepremičnina, na katero se zahteva izvršba, ni vpisana v zemljiško knjigo, se mora izvršilno sodišče uvodoma prepričati, da so za nastanek dolžnikove lastninske pravice izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, mora toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine.
V primeru nevpisane nepremičnine, ko obstoji velika nevarnost, da se poseže v pravice tretjih, upnik ne sme biti postavljen v bolj ugoden položaj glede dokazovanja dolžnikovega lastništva od tistega, ki predlaga izvršbo na vpisano nepremičnino. Ob zakonski podnormiranosti je zato na mestu smiselna uporaba določil tretjega do šestega odstavka 168. člena ZIZ.
Upnik se sklicuje na pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice s strani dolžnika, zato je bistvena t. i. veriga pogodb. Zavezovalni in razpolagalni pravni posel morata biti veljavno izkazana z ustreznimi listinami od prvega lastnika nevpisane nepremičnine do dolžnika, kot zadnjega v verigi lastnikov. Če upnik ne bo predložil ustreznih listin, bo izvršilno sodišče moralo prekiniti postopek in napotiti upnika, da se ugotovi obstoj dolžnikove lastninske pravice v pravdi.
spor majhne vrednosti – dokazna ocena – bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med vsebino listine in obrazložitvijo sodbe - protispisnost
Procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokaza. Sodišče torej v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0075720
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 53. ZD člen 2, 123, 123/1, 132, 133, 133/4. ZOR člen 204, 204/1. OZ člen 184, 184/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - ugovor zoper sklep o izvršbi - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prehod terjatve na dediče - prehod terjatve za povrnitev nepremoženjske škode na dediče - pravnomočno priznana terjatev - sprememba sodbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Za izvršilni postopek je neobstoj stranke tekom postopka izdaje izvršilnega naslova lahko bistven le, če upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi absolutno nične sodbe, za kar pa v predmetni zadevi ne gre, saj je bil A. A. živ ves čas tekom pravdnega in pritožbenega postopka, ter še v času vložitve revizije.
Pri prehodu terjatve na dediče je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da je do priznanja terjatve za povrnitev nepremoženjske škode prišlo s spremembo pravnomočne odločbe v postopku revizije. Specifika izrednih pravnih sredstev in njihova bistvena značilnost je prav to, da so namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih odločitev in lahko (v primerih in po postopkih, določenih z zakonom) vanje tudi posežejo. V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da je bila pokojnemu A. A. terjatev za nepremoženjsko škodo pravnomočno prisojena (z revizijskim posegom v sodbo višjega sodišča) že za čas njegovega življenja, saj je bil A. A. v času izdaje sodbe višjega sodišča še živ (umrl je celo po vložitvi revizije).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078523
OZ člen 417. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – odstop terjatve s pogodbo – cesijska pogodba v izterjavo – aktivna legitimacija – prenos upravičenj
Prenos upravičenja za izterjavo predstavlja indirektno zastopstvo, na podlagi katerega cesionar izterja terjatev za cedenta, ki pa mu terjatev še naprej pripada kot premoženjska pravica.
premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – naknadno najdeno premoženje - oporoka najdena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Zato sodišče prve stopnje tudi v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Ker je bila s strani tožnice v celoti, s strani toženca pa pretežno izpolnjena, je sporna zavarovalna pogodba veljavna, upoštevaje načelo o realizaciji pogodb iz 58. člena OZ. Tožnica je namreč tudi v spornem obdobju za toženca plačevala zdravstvene storitve v skladu s pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078533
OZ člen 929, 948. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge – prenos pravic in obveznosti iz naslova zavarovanja vozila – urejanje odprave posledic škode – leasing pogodba – vsebina pogodbe – aktivna legitimacija
ZPP v svojih določilih ne predvideva izjem, da stranke, ki ima za pooblaščenca odvetnika, ni potrebno opozoriti na posledice zamude roka za odgovor na vlogo.
Tožnik kot zavarovalec (V. d.o.o. kot lastnik avtomobila je bil zavarovanec) ni aktivno legitimiran, da od tožene stranke zahteva povračilo celotne škode, ki je nastala dne 4. 1. 2009 na avtomobilu, ki ga je upravljal kot leasingojemalec.
Bistveni dokaz vsebine pogodbe o leasingu bi bila sama pogodba. Zaslišanje tožnika o vsebini pogodbe same, vsebine pogodbe ne bi mogla nadomestiti.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lukovica člen 22, 22/1.
odvoz komunalnih odpadkov – obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki
Stroške ravnanja z odpadki dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim bivališčem v Občini Lukovica, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne.
pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku – končen uspeh
Če je izdaja začasne odredbe predlagana v pravdnem postopku, so stroški, ki nastanejo pravdnima strankama v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del pravdnih stroškov.
Pri odločanju o stroških pravdnega postopka je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za t.i. separatne stroške).
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu ni uspel, zato mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnik ni mogel vedeti za vzrok ničnostne pogodbe. Sklicevanje na določbo 91. člena OZ (odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe) je neutemeljeno, saj tožnik ni vtoževal plačila odškodnine, zato citirani člen ne more biti pravna podlaga za odločitev o stroških postopka. Tožena stranka tudi ni podala izjave, s katero bi se odpovedala plačilu stroškov, zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se je tožena stranka odpovedala plačilu stroškov.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija – delo industrijskega oblikovanja – javni razpis – uporaba izdelka
Ker so odškodninske posledice iz 168. člena ZASP vezane na kršitev materialnih avtorskih pravic, ki so bile s pogodbo prenesene na tožečo stranko, je tožeča stranka upravičena zahtevati sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic, če se kršitev zgodi.
Naročnik, ki naroči neko delo in v zvezi z njim ni uredil prenosa avtorskih pravic, je v primeru, da tako delo krši avtorske pravice drugih, pasivno legitimiran v sporu zaradi kršitve avtorske pravice, tudi če izdelka ni sam izdelal in ga le uporablja.
Okoliščina, da je tožena stranka v razpisni dokumentaciji opredelila opis predmeta le z osnovnimi tehničnimi parametri, konkretno izvedbo pa je prepustila izbranemu izvajalcu ne pomeni, da tožena stranka ni kršila morebitnih avtorskih pravic tožeče stranke, ob predpostavki, da so s panoji, ki jih je kupila tožena stranka, kršene avtorske pravice.
zamudna sodba – obseg izpodbijanja – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se s pritožbo ne more izpodbijati zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 338. člena ZPP). Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava tožbene navedbe. S tem postanejo tožbene navedbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati, ni pa jih tudi več mogoče izpodbijati. Posledica neaktivnosti tožene stranke je, da lahko izpodbija zamudno sodbo le glede preizkusa, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, glede na dejansko podlago, ki izhaja iz tožbe. Ni mogoče z dodatnimi pritožbenimi navedbami vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širšo in drugačno dejansko stanje od tistega, ki izhaja iz tožbe.
ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/6, 104, 104/1, 159, 160, 160/2.
delna invalidska pokojnina – izplačevanje
Toženec je tožniku delno invalidsko pokojnino pravilno priznal šele po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti (od 20. 1. 2011), ne pa že od dneva ugotovljene III. kategorije invalidnosti in priznanja pravice do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od polnega (od 4. 4. 2007). Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu delna invalidska pokojnina prizna že od 4. 4. 2007 dalje.
povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela - povračila stroškov v zvezi z delom
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni predložila nobenih dokazov o prisotnosti oziroma odsotnosti tožnika z dela, zgolj navedba o tem, da na delo ni prihajal, ne zadostuje za zaključek, da tožnik ni upravičen do povračila vtoževanih stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela.
začasna odredba - prepoved stikov - koristi otroka
Sodišče je dolžno presojati koristi otroka ne le v trenutnem položaju, pač pa tudi zaradi bodočega otrokovega zdravega razvoja. Začasna odredba je izjemna od pravila, da se odloči o stikih s trajnim namenom, prav tako pa mora biti zahteva enega od staršev, da se stiki drugemu od staršev popolnoma prepovedo, izjema od pravila, da imata načeloma oba starša pravico do stikov, saj otrok ni lastnina matere.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – predlaganje dokazov – predložitev listinskih dokazov
S tem, ko je dolžnik v ugovoru navedel, da lahko pošlje plačilne naloge oziroma dokazila o plačilu, je zakonski zahtevi o predlaganju dokazov zadostil. Četudi gre za listinske dokaze, slednjih ni potrebno priložiti.