ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38c, 38c/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nadaljnji izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - dokončni obračun stroškov izvršitelja - odpis izvršilnih stroškov - za izvršbo potrebni stroški
Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava preverilo, ali so bili vsi po upniku priglašeni nadaljnji izvršilni stroški iz naslova obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja, čeprav temelječi na dokončnem obračunu izvršitelja, tudi pravilno odmerjeni. Opisani uradni preizkus je pokazal, da je bilo plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja odmerjeno pravilno in v skladu s Pravilnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078530
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZGD člen 1, 1/7. OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – samostojni podjetnik – zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti
Tožnik je samostojni podjetnik, le-ta pa je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in ne gospodarska družba (podjetje).
ugovor zoper plačilni nalog – oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – res iudicata
O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je že pravnomočno odločeno, zato je prvostopenjsko sodišče ponovni predlog, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno.
URS člen 23. SPZ člen 11, 11/1, 40, 49, 105. ZIZ člen 126, 126/1, 165, 165/3, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 186, 186/2, 211, 211/1, 211/3. ZPP člen 227, 227/1, 286.a. ZZK-1 člen 9, 9/2.
ugovor dolžnika - neknjižena nepremičnina - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - veriga pogodb - etažna lastnina
V primeru, ko nepremičnina, na katero se zahteva izvršba, ni vpisana v zemljiško knjigo, se mora izvršilno sodišče uvodoma prepričati, da so za nastanek dolžnikove lastninske pravice izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, mora toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine.
V primeru nevpisane nepremičnine, ko obstoji velika nevarnost, da se poseže v pravice tretjih, upnik ne sme biti postavljen v bolj ugoden položaj glede dokazovanja dolžnikovega lastništva od tistega, ki predlaga izvršbo na vpisano nepremičnino. Ob zakonski podnormiranosti je zato na mestu smiselna uporaba določil tretjega do šestega odstavka 168. člena ZIZ.
Upnik se sklicuje na pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice s strani dolžnika, zato je bistvena t. i. veriga pogodb. Zavezovalni in razpolagalni pravni posel morata biti veljavno izkazana z ustreznimi listinami od prvega lastnika nevpisane nepremičnine do dolžnika, kot zadnjega v verigi lastnikov. Če upnik ne bo predložil ustreznih listin, bo izvršilno sodišče moralo prekiniti postopek in napotiti upnika, da se ugotovi obstoj dolžnikove lastninske pravice v pravdi.
premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – naknadno najdeno premoženje - oporoka najdena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Zato sodišče prve stopnje tudi v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078523
OZ člen 417. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – odstop terjatve s pogodbo – cesijska pogodba v izterjavo – aktivna legitimacija – prenos upravičenj
Prenos upravičenja za izterjavo predstavlja indirektno zastopstvo, na podlagi katerega cesionar izterja terjatev za cedenta, ki pa mu terjatev še naprej pripada kot premoženjska pravica.
pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku – končen uspeh
Če je izdaja začasne odredbe predlagana v pravdnem postopku, so stroški, ki nastanejo pravdnima strankama v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del pravdnih stroškov.
Pri odločanju o stroških pravdnega postopka je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za t.i. separatne stroške).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078533
OZ člen 929, 948. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge – prenos pravic in obveznosti iz naslova zavarovanja vozila – urejanje odprave posledic škode – leasing pogodba – vsebina pogodbe – aktivna legitimacija
ZPP v svojih določilih ne predvideva izjem, da stranke, ki ima za pooblaščenca odvetnika, ni potrebno opozoriti na posledice zamude roka za odgovor na vlogo.
Tožnik kot zavarovalec (V. d.o.o. kot lastnik avtomobila je bil zavarovanec) ni aktivno legitimiran, da od tožene stranke zahteva povračilo celotne škode, ki je nastala dne 4. 1. 2009 na avtomobilu, ki ga je upravljal kot leasingojemalec.
Bistveni dokaz vsebine pogodbe o leasingu bi bila sama pogodba. Zaslišanje tožnika o vsebini pogodbe same, vsebine pogodbe ne bi mogla nadomestiti.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lukovica člen 22, 22/1.
odvoz komunalnih odpadkov – obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki
Stroške ravnanja z odpadki dolžni plačevati vsi povzročitelji s stalnim bivališčem v Občini Lukovica, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne.
Ker je bila s strani tožnice v celoti, s strani toženca pa pretežno izpolnjena, je sporna zavarovalna pogodba veljavna, upoštevaje načelo o realizaciji pogodb iz 58. člena OZ. Tožnica je namreč tudi v spornem obdobju za toženca plačevala zdravstvene storitve v skladu s pogodbo.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 18, 22, 25, 33, 209, 209/5. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – izvzem iz zavarovanja
Tožnik v obdobjih, ko s svojo dejavnostjo ni ustvaril dohodka, ki bi dosegel vsaj minimalno plačo, nima lastnosti zavarovanca kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1, kljub temu da v obvezno zavarovanje v teh obdobjih ni bil vključen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078541
OZ člen 435, 465. ZPP člen 285, 339, 339/2-8.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – nezatrjevano dejstvo – nezakonito postopanje sodišča – materialno procesno vodstvo – onemogočeno obravnavanje pred sodiščem – spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje s tem, ko je svojo odločitev oprlo na nezatrjevano odločilno dejstvo, ni ravnalo skladno določbi 285. člena ZPP, po kateri izhaja obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so sploh pravno-relevantna v sporu, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu s 352. členom OZ zastara odškodnina terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (1. odstavek 352. člena OZ). V 2. odstavku 352. člena pa je določeno, da odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala. Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se je zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano tako ustalilo, da je bilo mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Ni nujno, da je zdravljenje poškodb v celoti končano. Zadostuje, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Če tudi oškodovanec za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljavljati odškodninski zahtevek. Tožnici je bil obseg škode znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, zato je terjatev tožnice ob vložitvi tožbe že zastarala, saj je potekel 3 letni subjektivni zastaralni rok.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen 176.
regres za letni dopust - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč.
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa jo je določal 131. člen ZDR. V 9. točki omenjenega Dogovora je bilo namreč določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. S tem Dogovorom je bila torej dogovorjena pravica, ki je za delavce ugodnejša, kot pa jo je določal ZDR (kar je skladno z členom 7/2 ZDR). ZDIU12 niti ZUJF nimata določbe, da naj bi navedena predpisa (v kolikor se nanašata na regres za leto 2012 za javne uslužbence) veljala retroaktivno za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred uveljavitvijo teh zakonov že zapadle v plačilo (regres za leto 2012 za javne uslužbence pa je zapadel v plačilo ob izplačilu plače za mesec april 2012). Zato določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – predlaganje dokazov – predložitev listinskih dokazov
S tem, ko je dolžnik v ugovoru navedel, da lahko pošlje plačilne naloge oziroma dokazila o plačilu, je zakonski zahtevi o predlaganju dokazov zadostil. Četudi gre za listinske dokaze, slednjih ni potrebno priložiti.
Predpostavka za uveljavljanje zahtevka iz naslova odškodninske odgovornosti uprave po 19. členu ZFPPod je tako začetek stečajnega postopka, kot tudi obstoj stečajnega dolžnika, v korist katerega stečajne mase je možno uveljavljati plačilo odškodnine iz tega naslova. Navedeno pomeni, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o preuranjenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke iz razloga nekončanega stečajnega postopka nad njo.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3.
vrnitev preplačila
Z dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da se tožniku z dnem 15. 6. 2009 ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugem ustreznem delu, je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po tem datumu, zato je kasneje izplačana nadomestila tožnik dolžan vrniti tožencu.