stroški stečajnega postopka – občasni stroški stečajnega postopka – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – pravna praznina – splošna pravila zakona o razdelitvi stečajne mase – načelo enakega obravnavanja upnikov
ZFPPIPP v okviru določil o plačilu stroškov stečajnega postopka ne ureja situacije za primer iz drugega odstavka 378. člena citiranega zakona, ko premoženje dolžnika ne zadošča za plačilo vseh stroškov stečajnega postopka. Glede na navedeno pravno praznino je treba zato v tem primeru upoštevati splošna pravila zakona o razdelitvi stečajne mase. V primeru, ko razdelitvena masa ne zadošča za poplačilo terjatev posameznega vrstnega reda, pa je treba terjatve plačati v deležu, ki se izračuna kot razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev enakega vrstnega reda.
Po določilu četrtega odstavka 324. člena ZPP v obrazložitvi sodišče navede zahtevke strank in med drugim njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo. In prav to je v vlogi z dne 2. 3. 2011 storila tožeča stranka, tožbenega zahtevka pa ni postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0076667
ZFPPod člen 27. ZPP člen 362, 362/2.
prekluzija – pravočasna predložitev dokazov – novo sojenje – napotki pritožbenega sodišča – družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža
Tožena stranka je s Pogodbo, iz katere izhaja, da je svoj poslovni delež prenesla na B. B. in J. S., dokazala, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra ni bila več njena družbenica. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialno pravno pravilna.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od aprila 2004 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 60, 60/1, 60/2.
pogodbena kazen - veljavnost kolektivne pogodbe
Pogodbeno kazen ureja 2. odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, ki določa, da se do zaključka pogajanj po prvem odstavku in uveljavitvi sprememb in dopolnitev uporabljajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Ker sprememb oziroma dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti po 30. 6. 2006 pa vse do 22. 7. 2009, ko je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje, ni bilo, v veljavi ostajajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (ki v 28. členu določa pogodbeno kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, tako da je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki jo je prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela), tudi če sama ta kolektivna pogodba ne velja. Tako bi tožena stranka morala tožniku izplačati najmanj tri povprečne plače tožnika v zadnjih treh mesecih dela.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 150. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nepremoženjska škoda
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki jo je utrpela kot delavka tožene stranke (tj. družbe, ki je po pogodbi opravljala storitve za bolnišnico), ko je kot čistilka opravljala delo v bolnišnici, kjer se je okužila s pljučno tuberkulozo, saj je pri čiščenju prostorov vdihavala zrak, okužen s kapljičnimi bakterijami tuberkuloze in prijemala v koš odvržene smeti hospitaliziranih pacientov. Toženi stranki za tožnici nastalo škodo ni mogoče očitati krivdne odgovornosti, saj je ravnala skladno z določbo 5. člena ZVZD. Sprejela je oceno tveganja in navodila za varno delo, bolnišnica pa bi jo morala o morebitnih boleznih obvestiti, da bi lahko v takih primerih skupaj sprejeli ustrezne ukrepe. V konkretnem primeru pa bolnišnica, ki ni vedela za okužbo pacientke s TBC, o tem tožene stranke ni obvestila, zato tudi tožena stranka ni opustila dolžnosti zagotavljanja tožnici potrebnega zaščitnega sredstva – posebne zaščitne maske.
Tožena stranka za tožnici nastalo škodo tudi ni objektivno odgovorna. Delo čistilke v bolnišnici ni nevarno delo, saj zdravljenje bolnikov ni takšna dejavnost, ki bi po svoji naravi bila tako nevarna, da bi bila pri njenem opravljanju potrebna posebna skrbnost, vendar pa bi kljub temu obstajala povečana nevarnost nastanka škode. Tožnica v postopku ni navajala nobenih drugih dejstev (razen tega, da je možnost okužbe v bolnišnici zaradi bolnišnične dejavnosti večja od običajne), iz katerih bi izhajala objektivna odgovornost tožene stranke. Ker ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost tožene stranke, tožničin tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 82. ZPP člen 213, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Ker je bil tožnik v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje sposoben za delo, to je za opravljanje kmetijske dejavnosti, je njegov tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni, neutemeljen.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija – zaslišanje lečeče zdravnice
Res je sicer, da se je lečeča zdravnica, ko jo je sodišče zaslišalo, ravno vrnila z letnega dopusta in z udeleženko ob tokratni hospitalizaciji še ni govorila, vendar pa ne drži, da se je z zdravstvenim stanjem udeleženke seznanila zgolj iz pripovedovanja konkretno nedoločenega medicinskega osebja Psihiatrične klinike. Ob zaslišanju je namreč pojasnila, da njeno stanje pozna iz prejšnjih hospitalizacij (udeleženka je namreč tokrat že šestič hospitalizirana), poročil drugih zdravnikov (kar ni nek nedoločen krog medicinskega osebja) o tokratni hospitalizaciji ter na podlagi zdravstvene dokumentacije udeleženke.
Pritožnik s pritožbo ne izpodbija dejstva, da je bilo opravljeno lastninjenje na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Na podlagi takšnega dejstva, ki ga pritožnica s pritožbo ne izpodbija, pa je v skladu z določbo 7. člena ZLNDL prešla lastninska pravica v skladu s 3. členom na toženo stranko z dnem uveljavitve tega zakona, to je s 25. 7. 1997. S tem dnem se je torej družbena lastnina transformirala v klasično lastninsko pravico in od tega datuma dalje je lahko teklo priposestvovanje. Desetletna priposestvovalna doba je tako iztekla na dan 25. 7. 2007, torej pred vložitvijo te tožbe, ki je bila vložena 2. 10. 2007. Glede na to je odločitev sodišča o tem, da je tožeča stranka na originaren način pridobila lastninsko pravico, pravilna.
zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija - absolutna bistvena kršitev določb postopka – obrazloženost odločbe
Zgolj zabeležena ugotovitev v zapisniku o zunanjem poslovanju psihiatrične klinike ne omogoča pritožbenemu sodišču, da preizkusi pravilnost izpodbijane odločitve, še zlasti ne glede na pritožbene navedbe, da M. nikoli ni bil premeščen na odprti oddelek in je še vedno na oddelku pod posebnim nadzorom, za potrditev česar pritožnica ponudi tudi več dokazov. Ker v razlogih izpodbijanega sklepa ni potrebnih razlogov za preizkus pravilnosti odločitve, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
URS člen 25. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/2, 343. ZPSto-2 člen 2, 2-8, 2-10, 2-18, 2-21, 2-23.
datum oddaje pošiljke na pošto - potrdilo o oddaji pošiljke - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto
Za ugotovitev datuma oddaje pošiljke na pošto, je odločilno potrdilo o oddaji pošiljke, ki ga prejme pošiljatelj, ne pa odtisnjen datum na poštni pošiljki, ki je lahko zmoten in njegove pravilnosti pošiljatelj ob oddaji ne more preveriti. Oddaja priporočenih pošiljk na bencinskih servisih Petrol, šteje kot oddaja na pošto, v skladu z določilom drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Zgolj podpis poroštvenih izjav še ni mogel povzročiti zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika, prav tako načeloma ne sama realizacija poroštva. Tožeča stranka dejansko ni plačala denarnega zneska po kreditnih pogodbah toženi stranki, temveč je tožena stranka enostransko pobotala svojo terjatev do tožeče stranke s terjatvijo tožeče stranke do nje, zato ni šlo za pravno dejanje stečajnega dolžnika, temveč za pravno dejanje tožene stranke.
V konkretnem primeru gre za razširjene subjektivne meje pravnomočnosti, ko pravnomočna sodba glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika učinkuje proti vsem upnikom (extra partes).
Vzrok tožnikove popolne nezmožnosti za delo oziroma I. kategorije invalidnosti je bolezen (bolezenska anevrizma), zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok invalidnosti prizna poškodba pri delu, neutemeljen.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10.
okoljska dajatev – odvoz odpadkov
Toženka odpadkov v zvezi z objektom S. ne povzroča, zato odvoz odpadkov ni potreben. Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ker tožeča stranka ni dokazala temelja zanj, je zato pravilna.
Pri tožniku je zaradi ugotovljenih zdravstvenih težav (zaradi ugotovljene dimeljske kile in amputiranih distalnih členkov na tretjem in četrtem prstu leve roke) podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni popolnoma nezmožen za delo, ga ni mogoče razvrstiti I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do invalidske pokojnine, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
starostna pokojnina - zavarovanje v tujini - ustavitev izplačevanja - poseg v pravnomočno odločbo
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje šele po priznanju pravice do starostne pokojnine, temveč je bila zavarovanka tujega nosilca zavarovanja že ob priznanju te pravice, zato ni prišlo do ponovnega vstopa v zavarovanje. Toženec ji je izplačevanje starostne pokojnine neutemeljeno za nazaj ustavil na podlagi 1. odstavka 178. člena ZPIZ-1, po katerem uživalec pokojnine, ki začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina ne izplačuje.
Ker sme stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, se revizija, ki jo je vložila stranka sama, zavrže.
zamudna sodba – razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odpravnina
Navedbe o tem, da je tožena stranka že plačala prispevke in akontacijo dohodnine, kar ji je sicer bilo naloženo v izreku izpodbijane zamudne sodbe, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanje, vendar pa se zamudna sodba iz tega razloga ne more izpodbijati (2. odstavek 338. člena ZPP).
jamčevalni ugovor - ugovor neobstoječe terjatve - pobotni ugovor - obvestilo stečajnemu upravitelju o pobotu upnikove terjatve s terjatvijo stečajnega dolžnika
Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem izpostavlja dvakratno uveljavljanje pobotnega ugovora na isti podlagi. Sodišče prve stopnje v zadevnem sporu ni odločalo o pobotnem ugovoru tožene stranke, pač pa o njenem ugovoru neobstoječe terjatve, t.j. jamčevalnem ugovoru iz naslova napak na delu tožeče stranke. Gre za ugovor materialnega prava, ki se presoja upoštevaje (pravočasno podano) ustrezno trditveno podlago pravdnih strank, pri čemer je potrebno paziti „le“, da se ista ugovorna dejstva ne podvajajo v različnih postopkih.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke (pravilno) zavrnilo, ker je ugodilo jamčevalnemu ugovoru tožene stranke, t.j. njenemu ugovoru neobstoječe terjatve. Ker ne gre za situacijo po 117. členu ZPPSL, toženi stranki ni mogoče naprtiti stroškov postopka.