nujna brezplačna pravna pomoč - redna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subsidiarni upravni spor
Nujna brezplačna pravna pomoč se dodeli le v primeru, v kolikor organ za brezplačno pravno pomoč ne bi mogel pravočasno odločiti o prosilčevi prošnji in bi ta zaradi tega zamudil rok oziroma pravico opraviti dejanje. Tožnik z razlogi in navedbami, navedenimi v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ni uspel izkazati materialno pravne podlage za začetek stečajnega postopka, določene v 14. členu ZFPPIPP, razlogi, ki jih navaja, pa niso pravno priznani razlogi za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zoper izpodbijano odločbo je možno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu, zato niso podani pogoji za hkratno sprožitev subsidiarnega upravnega spora, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic. Ker ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic, je sodišče tožbo v tem delu na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
davek od dobička pravnih oseb - denarna kazen - pogodbena kazen - davčno (ne)priznani odhodki
Odločitev, da pogodbena kazen v davčnem obračunu za leto 2004 ne more biti upoštevana kot davčno priznan odhodek, je pravilna. V 13. členu ZDDPO je določeno, kateri odhodki se ne štejejo med odhodke po tem zakonu, to določbo pa tudi sodišče razume enako kot oba davčna organa, in sicer, da se med davčno priznanimi odhodki ne more upoštevati nobena denarna kazen. Glede tožbene navedbe, da so v 13. členu ZDDPO kot davčno nepriznani navedeni predvsem tisti odhodki, ki niso neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov davčnega zavezanca, sodišče pripominja, da so v tem členu izrecno našteti odhodki, ki jih zakon ne uvršča med davčno priznane odhodke, čeprav bi sicer lahko bili tudi poslovno potrebni.
ZPotK v 7. členu določa, katere sestavine mora vsebovati kreditna pogodba. V kreditnih pogodbah tožeče stranke ni bila navedena ne čista vrednost kredita, ne predvideni zneski posameznih plačil in tudi ne skupen znesek plačil. Zaradi tega so nastopile vse pravno-relevantne okoliščine, na podlagi katerih je upravni organ zaradi pomanjkanja nekaterih sestavin v pogodbah, izdal odločbo, s katero je tožeči stranki prepovedal sklepanje kreditnih pogodb do odprave pomanjkljivosti.
varstvo potrošnikov - zavajajoče poslovne prakse - nepoštene poslovne prakse - piramidni sistem pospeševanja prodaje
Okoliščine iz 14. točke 7. člena ZVPNPP so izpolnjene že zgolj s tem, da podjetje spodbuja piramidni sistem pospeševanja prodaje in ni potrebno, da koga sili k taki prodaji. V tej zadevi je bilo spodbujanje piramidnega sistema pospeševanja prodaje tako, da se je potrošnik nadejal plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka - očitna nerazumnost zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč lahko na podlagi 24. člena ZBPP zavrne prošnjo le v primeru, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Da zadeva nima očitnega izgleda za uspeh, pomeni, da ni nobenega dvoma, da v postopku ne more uspeti. To je lahko predvsem v primerih zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar je za ugotavljanje dejstev potrebno izvesti dokazni postopek v rednem postopku. Poleg tega je tožena stranka le pavšalno zatrjevala, da so bila vsa dejstva že presojena v kazenskem postopku in tudi izvedeni vsi potrebni dokazi, ne da bi bilo iz odločbe razvidno, da je v kazenski spis sama sploh vpogledala.
ZBPP člen 24, 24/5. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 35, 35/1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - pogoji za začetek postopka pred mednarodnimi sodišči
Iz predloženih sklepov ustavnega sodišča izhaja, da je ustavno sodišče vse ustavne pritožbe tožnika zavrglo, ker pravna sredstva niso bila izčrpana. Glede na to, da niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, je upoštevaje 1. odstavek 35. člena EKČP in 5. odstavek 24. člena ZBPP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, zato vložitev pritožbe zoper navedene sklepe ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bi imelo verjetnega izgleda za uspeh, ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred tem sodiščem.
Ob nesporni ugotovitvi, da je bil tožnik obsojen za dve kaznivi dejanji iz 26. člena ZPLD-1, in sicer za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo ter za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, so obstajali zakoniti razlogi za odvzem potne listine ter za prepoved uporabe osebne izkaznice, ki so določeni v 26. členu ZPLD-1.
ZBPP člen 12, 13, 13/2, 14, 22, 36. ZSV člen 22, 27a.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - administrativne in sodne prepovedi - izjemna brezplačna pravna pomoč
V kolikor prosilec prejema pokojnino, ki presega dvakratnik zneska minimalnega dohodka, vendar zaradi sodnih prepovedi dejansko prejema manj, tega ni mogoče upoštevati, saj se sodne prepovedi pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in ZSV ne morejo upoštevati.
davek od dobička pravnih oseb - povezane osebe - davek od dohodkov iz premoženja - davek od osebnih prejemkov
Prvostopni davčni organ je pravilno navedel posamezne s tožnikom povezane osebe in krvno sorodstvo med njimi ter tudi obrazložil podlago, in sicer 18. člen ZDDPO, po katerem predstavljajo posamezni subjekti povezane osebe, če so z tožnikom kapitalsko oziroma poslovno povezani in imajo tudi možnost vpliva na sprejemanje njegovih odločitev. Davčni organ je navedel tudi posamezne pravne osebe ter njihovo medsebojno povezanost, kakor tudi možnost vplivanja med posameznimi subjekti.
Iz podatkov spisa in navedb tožnika izhaja, da mu mnenje strokovne komisije ni bilo vročeno, niti da ga komisija ni vabila na sejo, čeprav je za to imela podlago v 23. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Prav to mnenje pa je bilo ena od podlag za odločitev ministra o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca. S tem, ko je tožena stranka z opustitvijo vročitve strokovnega mnenja tožniku ni omogočila, da se o njem izjavi in nanj ustrezno reagira pred izdajo izpodbijane odločbe, je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (2006) člen 5.
vrtec - plačilo vrtca - uvrstitev v plačilni razred - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - katastrski dohodek - dejanski dohodek
Tožnik utemeljeno opozarja, da se davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti njegovi ženi ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Tožena stranka bi v obravnavanem primeru morala upoštevati dohodke, ki jih je tožnikova družina v relevantnem času dejansko prejela, ne pa podatkov, ki predstavljajo zgolj pričakovani prikaz verjetnega prihodka, glede katerega pa je bilo z odločbo, ki jo je predložil tožnik, ugotovljeno, da dejansko znaša 0.
ZEN člen 32, 32/1, 35, 36, 36/1, 36/3, 37, 38, 39, 40, 40/3.
zemljiški kataster - ureditev meje - mejna obravnava - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo
Neudeležba na mejni obravnavi lastnika parcele, katere meja se ureja oziroma lastnikov sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, ni razlog za zavrženje zahteve za evidentiranje urejene meje. Razlog za zavrženje zahteve bi bila okoliščina, če lastniku katere od navedenih parcel ne bi bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Da je bil lastnik na mejno obravnavo pravilno vabljen, je v spisni dokumentaciji izkazano s popisom oddanih pošiljk, potrjenim z žigom s strani pošte v skladu z določbo 5. odstavka 30. člena ZEN.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - rubež
Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, med tem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči in se zato ne morejo upoštevati.
pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje osebi s prebivališčem v tujini
Po podatkih tožbe živi tožnik v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca. Zato bi moral imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji že ob vložitvi tožbe. Ker tožnik ni imenoval začasnega zastopnika niti ob vložitvi tožbe in tudi ne v danem roku po vročitvi sklepa, s katerim ga je sodišče pozvalo, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, je sodišče tožbo zavrglo.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - kmetijska dejavnost - vinogradništvo
Preden se odmeri zbornični prispevek, je treba ugotoviti, ali tožnik, ki zatrjuje, da ni lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS in da ne opravlja kmetijske, gozdarske ali vinogradniške dejavnosti, izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zavezance za plačilo tega prispevka. Ker sta tako zbornica kot tudi organ druge stopnje izhajala zgolj iz potrdila AJPES-a, sta glede na pritožbeni ugovor opustila ugotavljanje oziroma preverjanje pravno pomembnega dejstva.
dohodnina - rezident - ugotavljanje rezidentskega statusa - rezidenčne vezi - središče osebnih in ekonomskih interesov
Oseba se šteje za rezidenta, če je izpolnjen kateri od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. Tožnik izpolnjuje kriterij iz 1. točke, saj ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Pri tem pogoj, koliko je objekt primeren za bivanje, ni odločilen. Relevanten pa ostaja tudi kriterij iz 4. točke 6. člena ZDoh-2, po katerem se zavezanec šteje za rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji središče svojih osebnih in ekonomskih interesov. Gre za kriterij dejanske narave, pri katerem pa čas oziroma kraj dejanskega bivanja nista odločilna. Odločilne so vse tiste dejanske okoliščine, osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in ki jih je treba ocenjevati kot celoto.
Tožnik ugovarja, da premoženjsko stanje drugega zavezanca za plačilo storitev za institucionalno varstvo, tj. njegovega brata, v dosedanjem postopku ni bilo pravilno ugotovljeno, saj slednji opravlja samostojno dejavnost mednarodnega prevoza, za katero so potrebna večja finančna sredstva, in bi tako moral biti njegov prispevek večji. Kot je pravilno pojasnil že upravni organ, gre za pavšalen ugovor, za katerega tožnik ni predložil nobenega dokaza, in tako na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ne more imeti vpliva. V ponovljenem postopku je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da dalj časa trajajoča življenjska skupnost tožnikovega brata, kot jo opredeljuje določba 12. člena ZZZDR, ni izkazana ter je bil tožnikov brat tako glede odmere prispevka pravilno opredeljen kot samska osebe.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - vsebinski kriterij - verjetni izgled za uspeh - pritožba, ki ni vložena po pooblaščencu z opravljenim PDI
Za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani vsebinski kriterij, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
Pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in določbe ZSV je kot upravičene administrativne prepovedi mogoče upoštevati le izplačano preživnino.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stvarna pristojnost sodišča - upravni spor
Sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče lahko sledi utemeljitvi tožene stranke zaradi tega, ker tožnik v tožbi nima konkretnih argumentov proti ugotovitvam in stališču tožene stranke, ki bi imeli podlago v zakonu. Tožnik bi moral vse svoje ugovore konkretno navesti, sicer sodišče utemeljenosti le-teh ne more preizkusiti.
V tožbi je tožnik predlaga izločitev Upravnega sodišča oziroma določitev drugega pristojnega sodišča, vendar drugega stvarno pristojnega sodišča za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči po veljavni zakonodaji ni. Glede na navedeno je sodišče o tožbi odločalo kot stvarno pristojno sodišče.