S tem, ko je pritožbeno sodišče jasno in razumljivo pojasnilo, da se z ugotovitveno tožbo ne more zahtevati ugotovitev dejstev, nato pa sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, ter to utemeljilo z ugotovitvijo, da "tožba tožnika ne vsebuje pravilnega pravnega sklepa - je torej nesklepčna", še ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZAzil člen 34, 34/1-2, 35, 35/2-2, 39,39/2. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, se taka prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil.
POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08573
ZTSPOZ (1990) člen 120, 124. ZTSPOZ (1976) člen 9. ZGD člen 533m.ZPod člen 187a.ZPP člen 380, 380/2.
sprememba na strani dolžnika - delitev pravne osebe - statusno preoblikovanje Zavarovalne skupnosti - solidarna odgovornost novo nastalih pravnih subjektov - zmotna uporaba materialnega prava
Če se je nekdanja Zavarovalna skupnost ob statusnem preoblikovanju, kot ga je nalagala določba 120. člena ZTSPOZ (1990), obenem razdelila na več pravnih subjektov, odgovarjajo ti upniku solidarno.
Kadar stranki pogodbo sporazumno razdreta, je treba njune pravice in obveznosti, ki so posledica razveze, presojati v skladu z 210. in nadaljnjimi členi ZOR in ne v skladu s 132. členom ZOR.
prošnja za azil - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje z namenom, da se odloži prisilna odstranitev iz države
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnikova prošnja za azil očitno neutemeljena, saj jo je tožnik podal očitno z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz Republike Slovenije, ko se je že dva dni nahajal v Centru za tujce zaradi odstranitve iz države in po tem, ko je bil s sodno odločbo okrajnega sodišča spoznan za odgovornega za prekršek, ker se je izkazal s tujo potno listino (svojega brata, ki je švedski državljan) ob prestopu državne meje, in je bil kaznovan z globo.
ZZZDR člen 51, 51/2. ODZ paragraf 1320.ZPP člen 374, 374/2.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost lastnika - reditelj živali - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Tega, da bi psa redil prvi toženec, tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, pač pa le, da sta lastnika psa oba toženca, ker da sta zakonca, pes pa da spada v njuno skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (pritožbeno sodišče pa to sprejelo kot pravilno), da je druga toženka psa dobila kot darilo od očeta, kar pomeni, da je bila njegova (izključna) lastnica. Skupno premoženje je namreč le tisto, ki ga zakonca pridobita z delom (v času trajanja zakonske zveze). Čim je tako, prvi toženec ni bil lastnik psa, in ker tožnica ni (pravočasno) navedla, da naj bi žival redil, tožbeni zahtevek zoper njega (zaradi pomanjkanja stvarne pasivne legitimacije) ni utemeljen.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZPP člen 367, 367/2. ZUS člen 73.
brezplačna pravna pomoč - kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha v postopku - obseg brezplačne pravne pomoči
Stranka ne more uspešno uveljavljati brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki je pravnomočno končana in revizija ni dopustna. Če pa hoče stranka brezplačno pravno pomoč za vložitev nove tožbe, mora tako oblikovati tudi svoj zahtevek.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-6, 39-4a, 42, 42/5, 384.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Ker sta obsojenec in njegov zagovornik v času, ko je bila opravljena glavna obravnava (11.12.2001, 15.1.2002 in 12.4.2002), vedela, da je razpravljajoča sodnica imela možnost seznaniti se z vsebino uradnega zaznamka o razgovoru policistov z osumljencem ter sklepati v okviru tega procesnega dejstva na nepristranskost sodnice ter posledično zahtevala njeno izločitev po 6. točki 39. člena ZKP, pa tega nista storila, sta v svoji pravici prekludirana. Zato v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti, kršitve določbe 2. točke 371. člena ZKP v povezavi z nepristranskostjo sodnika ne moreta več uveljavljati.
Čeprav se določba 384. člena ZKP nanaša le na izločitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP, pa bi bilo nelogično in nesistemsko, da se prekluzija ne bi nanašala tudi na uveljavitev izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
ZOR člen 186, 189, 200, 203. OZ. ZPOMZO-A.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Pri odmeri denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo mora sodišče upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - sprememba osebnosti - strah - škoda blizu katastrofalni
Tožnica je utrpela škodo, ki meji že na katastrofo. Podlaga za takšno sklepanje je v dejstvu, da je zaradi udarnine možganov prišlo pri njej do spremembe osebnosti v izraziti obliki psihoorganskega sindroma, to pa ima za posledico padec kvalitete življenja in velike spremembe v vsakdanjem funkcioniranju. Temu primerno je izvedenec dr. M. V. ocenil trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnice na 60%.
ZPP člen 286, 370, 370/3. ZOR člen 165, 169, 169/2, 200, 203. ZZZDR člen 4.
trditveno breme - prepozno navajanje dejstev - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - krivdna odgovornost - dolžno nadzorstvo - pravno mnenje - odgovornost iz pravičnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - odgovornost za ravnanje drugega - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - načelo individualizacije višine odškodnine
Stranka, ki je šele po prvem naroku za glavno obravnavo navajala določene trditve, ne more za nazaj (npr. šele v pravnem sredstvu)
opravičevati, da teh dejstev ni mogla navesti že prej. Na njej je breme, da hkrati (ob navedbi dejstev) izkaže, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti pravočasno. Nujni del tega bremena je (vsaj) pojasnilo, kaj je razlog za nepravočasno navajanje.
ZDR (1990) člen 100.ZPP člen 376, 376/2.ZZDT člen 51.
prenehanje delovnega razmerja
Postopka za prenehanje delovnega razmerja tožniku, ker ni izpolnjeval pogojev po določbah zakona o zaposlovanju tujcev (ZZT - Uradni list RS, št. 33/92 in nadalj.), tožena stranka ni pričela do 3.7.2003, zato ga po ZZT ni mogla več voditi, ker je ta zakon z uveljavitvijo zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT - Uradni list RS, št. 66/2003), ki je pričel veljati 10.8.2000, prenehal veljati (določba 51. člena ZZDT). Seveda pa v letu 2003 tožena stranka tudi ni več mogla sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ampak bi, če bi za to obstojali razlogi, lahko tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, kar je seveda nekaj drugega. Zato je revizijsko sodišče ugotovilo, da je ta dela sklepa tožene stranke z dne 3.7.2003 nezakonit.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prisilna poravnava - zaščitene kategorije - varstvo pred odpovedjo - invalidnost
Ker je bil v zvezi s tem sporom postopek odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi začet šele na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. St 22/2002, z dne 12.3.2003, o potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je postal pravnomočen 8.4.2003, in ni šlo za postopek uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja tožnika, ki bi bil v smislu določb 233. člena ZDR začet že pred 1.1.2003, je sodišče za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno uporabilo določbe ZDR, ki je začel veljati s 1.1.2003.
Ob jasni ureditvi v ZDR, ki odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave ne izključuje iz varstva pred odpovedjo iz poslovnih razlogov posameznih posebej varovanih kategorij delavcev, ne drži mnenje revidenta, da je ZDR posebno varstvo pred odpovedjo varovanih kategorij delavcev tudi v primeru prisilne poravnave izključil.
Delodajalec mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.
Ob ugotovitvi, da sodišče po določbi prvega odstavka 288. člena ZPP odloča o procesni predpostavki pravnomočno razsojene stvari le na ugovor stranke, in ne po uradni dolžnosti, sodišči nista zagrešili očitane absolutne bistvene kršitve. Ta bi bila podana samo v primeru, če bi tožena stranka to dejstvo, ki ga navaja šele v reviziji (da obstoji pravnomočna odločba Sodišča združenega dela v Ljubljani)
pravočasno uveljavljala v rednem postopku in ga sodišči ne bi upoštevali. Zato je šteti sklicevanje revizije na pravnomočno odločbo Sodišča združenega dela, po kateri naj bi bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, za novo dejstvo, ki se ne nanaša na bistvene kršitve določb postopka, pač pa na ugotovljeno dejansko stanje. To pa pomeni razlog, zaradi katerega revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZDR člen 106, 116, 116/4, 233, 244. ZPPSL člen 51.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogi - prisilna poravnava - zaščitene kategorije - varstvo pred odpovedjo - invalidnost
I. Določbe 233. člena ZDR, da so postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred uveljavitvijo ZDR (pred 1.1.2003), dokončajo po prejšnjih predpisih, je v primerih prisilne poravnave potrebno razumeti tako, da je šlo za postopek uveljavljanja in varstva pravic iz delovnega razmerja šele v zvezi s postopkom odpovedi delovnega razmerja oz. odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
II. ZDR je varstvo invalidov pred odpovedjo izrecno izključil le za primere prenehanja delodajalca, ne pa tudi za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Revidentka, kljub temu, da v pravdi deloma ni uspela, nima pravnega interesa za revizijo. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo skladno z določbo 377. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 374. člena ZPP.