ZPP (1977) člen 83, 83. ZOR člen 409, 410, 562, 563, 409, 410, 562, 563.
stvarnopravni zahtevek
Pri zahtevku za vrnitev embalaže, ki ima trajno uporabo in ki bi jo moral prejemnik vrniti dobavitelju, gre za posodbeno razmerje, zato je tožbeni zahtevek, ki glasi na plačilo protivrednosti embalaže, preuranjen. Tožeča stranka utemeljeno lahko zahteva vrnitev embalaže, denarno vrednost embalaže pa bi tožeča stranka lahko zahtevala od tožene stranke šele v primeru, če bi se ugotovilo, da vrnitev embalaže v naravi ni več mogoča (ker je uničena, izgubljena ipd.).
Dokler pa taka nemožnost vrnitve sposojene embalaže ni zatrjevana in dokazana, pripada tožeči stranki le stvarnopravni zahtevek za vrnitev embalaže.
ZPP (1977) člen 98, 98. ZD člen 32, 141, 141/2, 224, 32, 141, 141/2, 224.
pooblastilo odvetnika - prenehanje funkcije odvetnika - vročanje pisanj - dediščinska tožba - zastaralni rok - izločitev v korist potomcev - stvarnopravni zahtevek - pravnomočen sklep o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
1. V primeru, ko pride med postopkom do situacije, da pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, zaradi nastopa druge funkcije ne more več opravljati odvetniškega poklica, je pooblaščenčeva dolžnost, da poskrbi za prevzemnika pisarne in o tem obvesti stranko, le-ta pa sodišče, če si je vzela drugega pooblaščenca. Sicer sodišče nadaljuje postopek s stranko, kot da ne bi imela pooblaščenca.
2. Od smrti zapustnika do zapuščinskega postopka je toženka imela zapuščino v posesti v imenu vseh dedičev, zato je za presojo kvalitete njene posesti odločilen datum razglasitve oporoke. Najmanj od vložitve tožbe na neveljavnost oporoke pa je njena posest postala nedobroverna in pride zato pri presoji dolžine zastaralnega roka v poštev določba 2. odst. 141. čl. ZD.
3. Uveljavljanje terjatve do zapuščine zaradi preživljanja staršev je obligacijski zahtevek in ne zahtevek za izločitev v korist potomcev po 32. čl. ZD, ki je stvarnopravne narave.
4. Pravdno sodišče ni pristojno posegati v pravnomočen sklep o dedovanju, ampak le, če se potrdijo navedbe tožnika, ugotovi, da mu pripada določena pravica.
ZPP (1977) člen 373, 373/4, 373, 373/4. ZOR člen 295, 318, 320, 295, 318, 320.
denarna obveznost - zamuda pri izpolnitvi - račun
Po določilu 320. člena ZOR se denarne obveznosti izpolnijo v kraju, kjer ima upnik svoj sedež. Glede časa izpolnitve denarne obveznosti preko banke pa velja določilo 318. člena ZOR, da je dolg poravnan, ko prispe na upnikov bančni račun.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlog - pravdni stroški
Zoper sodbo na podlagi pripoznave se je po določilu 353. člena ZPP možno uspešno pritožiti le zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila pripoznava podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v celoti, je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo pripoznavo tudi glede pravdnih stroškov.
ZOR člen 170, 170/1 171, 172, 170, 170/1 171, 172.
odškodninska odgovornost
Ker je povzročitelj nezgode kot pripadnik teritorialne obrambe po ukazu moral imeti službeno pištolo ves čas pri sebi, in je to spadalo med njegove delovne dolžnosti, odgovarja Republika Slovenija - za škodo, ki je s sprožitvijo pritožbe nastala tretji osebi.
poslovni delež - povečanje osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Na predpogodbeno obvezo družbe z omejeno odgovornostjo o sklenitvi pogodbe z novim družbenikom ne vpliva večje ali manjše število družbenikov, saj kapitalska družba odgovarja za svoje obveznosti z vsemi vložki, ki predstavljajo osnovni kapital.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - vpis sprememb v sodni register
Pritožnica bi lahko uveljavljala, da je vpis ničen zaradi lažnih in neveljavnih listin, le z tožbo po 41. členu zakona o sodnem registru. Takih okoliščin neveljavnosti vpisa ni mogoče uspešno uveljavljati z pritožbo.
Delavcu preneha delovno razmerje z dokončnostjo sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu zaradi hujše kršitve delovne obveznosti. Ker je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da sta izpodbijana sklepa delodajalca zakonita, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njuno razveljavitev in reintegracijo tožeče stranke.
invalidska pokojnina - odmera od najnižje pokojninske osnove - pretežnostna zavarovalna doba
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo drugostopno odločbo toženca ter s tem potrdilo oz. ohranilo v veljavi zakonito prvostopno odločbo, s katero je tožeči stranki invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove po členu 53 ZPIZ, glede na to da je dejanska pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in zavarovalnih osnov, nižja od osnove, ki jo določa zavod v skladu z zakonom saj je bila nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za širši obseg pravic.
zastaranje začetka disciplinskega postopka - sestava disciplinske komisije in ugovornega organa zadruge
Začetek disciplinskega postopka ni zastaral, ker je direktor podal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka disciplinski komisiji znotraj trimesečnega subjektivnega roka. Za nastop zastaranja uvedbe disciplinskega postopka ni bistven datum vročitve zahteve delavcu.
Disciplinska komisija zadruge, sestavljena iz treh zadružnikov, je sestavljena zakonito, ker zakon določa le, kdo ne more biti član in ne, kdo mora biti.
Ugovorni organ mora glede na sestavo odražati interes lastnikov in delavcev, zato je njegova odločitev v sestavi treh zadružnikov in dveh delavcev, zakonita.
skladnost sklepa o vknjižbi s sodno poravnavo - osebna služnost - raba
Sklep o vknjižbi služnosti mora biti v skladu s sodno poravnavo. Če je bila s poravnavo ustanovljena osebna služnost rabe poti, potem sodišče ne more dovoliti vknjižbo stvarne služnosti, ampak le vknjižbo osebne služnosti.
odpravnina - prenehanje potreb po delavcih - sporazum
Pri presoji o zahtevku tožnika za izplačilo razlike med izplačano odpravnino po sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, kot trajno presežni delavec po 36. d čl. ZDR v katerem je določena tudi odpravnina in odpravnina, ki bi delavcu šla po določilih 36. f čl. ZDR, je potrebno ugotoviti, kakšna je bila volja delavca ob podpisu sporazuma o odpravnini.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - ponovno motenje posesti
Pri ponovnem motenju posesti ni treba vložiti nove tožbe, ampak se dovoli izvršba na osnovi prejšnjega izvršilnega naslova pod pogojem, da se novo motenje v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, zato je treba oceniti ali sta prejšnja vožnja po zemljišču in kasnejše oranje zemljišča identični motilni dejanji v bistvenem smislu.
Predlagana začasna odredba, da se toženi stranki prepove skleniti delovno razmerje na delovnem mestu poslovni sekretar s katerokoli osebo, razen s tožečo stranko do pravnomočne rešitve tega spora je neutemeljena. Poleg pogojev določenih v 19. čl. ZDSS je potrebno uporabiti tudi pogoj iz 267. čl. ZIP, da je terjatev verjetno izkazana. Tožnica je prejela sklep o sprejemu na delo, delovnega razmerja pa tožena stranka z njo ni sklenila in je v to ne more prisiliti niti sodišče, zato terjatev ni verjetno izkazana.
ZPP (1977) člen 117, 117/1, 142, 142/1, 142/2, 358, 358/3, 117, 117/1, 142, 142/1, 142/2, 358, 358/3. ZIP člen 14, 14.
vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - pritožba
Od ugotovitve dneva vročitve sklepa o izvršbi je odvisna ugotovitev, ali je bil ugovor zoper tak sklep vročen pravočasno. Zato v primeru, ko je bil ugovor kot prepozen zavržen, ne morejo biti podani razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je lahko podan samo pritožbeni razlog zoper sklep o zavrženju ugovora. Dolžnik torej za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje nima pravnega interesa.
Dejanska osnova za ničnost in izpodbojnost je različna. Za čezmerno prikrajšanje je treba ugotoviti vse subjektivne in objektivne pogoje glede prave vrednosti obveznosti iz pogodbe.
posebni postopki - spor majhne vrednosti - izguba procesnih pravic brez opozorila
Ne gre za spor majhne vrednosti kljub izpolnjenemu pogoju glede višine zahtevka, če niso spoštovane ostale procesne predpostavke. Stranka mora biti že v vabilu poučena o omejenih procesnih pravicah. Isti pouk je potreben ob obvezni razglasitvi sodbe. Stranka ne more izgubiti procesnih pravic, ki jih je že pridobila v rednem postopku, brez da bi jo sodišče že na prvi stopnji na to opozorilo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju z določbo 193. čl. ZPP, ker je ustavilo postopek, ne da bi tožnik podal izrecno in jasno izjavo o umiku tožbe. Telefonskega obvestila tožeče stranke, da je glavnica plačana in da tožbo umika, ne more imeti nobenih procesnih učinkov in ga ni mogoče upoštevati kot umik tožbe.