nedovoljena pritožba - vložitev pritožbe po osebi, ki nima te pravice
Čeprav je bil pritožnik ustanovitelj oziroma družbenik tožeče stranke, to še ne pomeni, da je v obravnavani zadevi aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, svoje legitimacije za pritožbo pa ni izkazal niti z nobeno drugo okoliščino. To pa pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, zato jo je moralo pritožbeno sodišče zavreči (352. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - izvajanje dokazov - načelo materialne resnice
S tem ko je sodnik na lastno pobudo zaslišal izvedenca, ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje ZKP za vodenje glavne obravnave, nasprotno, po določbi 2. odstavka 299. člena ZKP mora sodnik poskrbeti, da se zadeva vsestransko razčisti in da se dožene resnica.
izročilna pogodba - ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - soglasje volj - pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe
Predpostavka za veljavnost pogodbe je sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in sposobnost razumeti pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Gre za sposobnost razsojanja, ki je dejanska sposobnost in ki je izhodišče poslovni sposobnosti, to je pravno priznani sposobnosti izražati poslovno voljo, ki jo pridobi fizična oseba z dopolnitvijo 18 let starosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/3, 370, 370/2.ZOR člen 154, 192, 192/1, 376, 376/1.
absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka dokazovanje - narava izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo - trditve o dejstvih - prekoračitev tožbenega zahtevka - odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo - zastaranje - nova škoda
Toženca v preobleki zatrjevanih procesnih kršitev nedovoljeno izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje.
Kadar se odgovorna oseba ne strinja z mnenjem, pridobljenim pred ali izven pravde, sodišče tako mnenje obravnava v okviru trditev in kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku.
Ker sta sodišči prisodili odškodnino le za del nove škode, je ugovor zastaranja neutemeljen. Novo škodo je bilo mogoče ugotoviti in opredeliti šele v letu 1995, tožba je bila glede nje spremenjena 23.4.1996, torej v okviru za odškodninsko terjatev najkrajšega triletnega zastaralnega roka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko osumljenčev zagovornik graja dokazno oceno v obeh izpodbijanih sklepih glede osumljenčeve ponovitvene nevarnosti, uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23073
ZKP člen 83, 39, 420, 420/2.KZ člen 145, 145/1.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - ogrožanje varnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se obramba v pritožbi sklicuje in tudi predloži dokaz, na katerega sodišče ne sme opreti sodne odločbe, ne more na tej podlagi uveljavljati izločitve sodnika sodišča druge stopnje, ker se je s tem dokazom seznanil.
izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sojenja
Če se senat višjega sodišča, v katerem je nastopal v vlogi poročevalca višji sodnik A. A., ob odločanju o pritožbi upnice v obrazložitvi svojega sklepa ni opredelil do vseh ugovornih navedb in pravnih stališč dolžnice, ni s tem opustil nobenih zakonskih dolžnosti. Velja ravno obratno: če bi to storil, bi prekoračil svoja procesna pooblastila in dolžnico prikrajšal za zajamčeno ji možnost dvostopenjskega odločanja o njenih pravicah. Opisano postopanje senata, v katerem je soodločal o pritožbi upnice višji sodnik A. A., v nobenem primeru ne omogoča po dolžnici na tej dejanski podlagi zatrjevanega sklepanja o obstoju okoliščin, ki bi vzbudile dvom v sodnikovo nepristranskost.
ukrep komunalnega inšpektorja - pravna podlaga za izrek ukrepa - odločba izdana na podlagi občinskega odloka - nezakonita odločba
Ukrep komunalnega inšpektorja že po svoji naravi pomeni poseg v lastninsko pravico. Zato mora biti zanj podlaga v zakonu. Odločba komunalnega inšpektorja, izdana na podlagi treh občinskih odlokov, je zato nezakonita.
uporaba materialnega pogodbenega prava - prodaja poškodovanih srečk - poslovanje, ki škodi poslovnemu uglede Loterije - odpoved pogodbe brez odpovednega roka
Prodaja poškodovanih srečk, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je srečka dobitna ali ne, nedvomno škodi poslovnemu ugledu Loterije.
obnova kazenskega postopka - kriva izpovedba priče
Glede zatrjevanega lažnega pričanja prič v zahtevi za obnovo postopka sta sodišči ugotovili, da ni pravnomočnih sodb o krivih izpovedbah prič, zato ni podan obnovitven razlog po 1. točki 410. člena ZKP. Da bi te priče umrle in da zato postopka zoper njih ni bilo mogoče izvesti, pa zahteva ne zatrjuje.
denacionalizacija - podlaga za podržavljenje - Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč zemljišča ali naznanilni listi
Za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca je pomembno, da je lastninska pravica na stavbnem zemljišču prenehala zaradi učinkovanja ZNNZ. Če bi do odpisa spornih zemljišč majhne vrednosti, uporabljenih za javno cesto, prišlo brez predhodne nacionalizacije istih zemljišč na podlagi ZNNZ, ki pa je pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. členu ZDen, sama uporaba Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930 ne bi mogla biti podlaga za denacionalizacijo.
razlastitev - odškodnina za odvzeto zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da bi bilo zemljišče nasprotnega udeleženca že pred sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto iz leta 1998 zajeto v prostorskem planu in s tem opredeljeno kot stavbno zemljišče. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine pravilno izhajali iz opredelitve in vrednosti kmetijskega zemljišča. To ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena ZSZ, ki določa, da se višina odškodnine določi po vrednosti nepremičnine v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.
Storilec kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 2. odstavku 234. člena KZ je lahko tako lastnik v vlogi dolžnika kot tudi druga oseba na odgovornem mestu v zadolženi dolžnikovi pravni osebi.
upravni spor - pritožba - nedovoljena pritožba - vlagatelj pritožbe - prvostopni upravni organ
Ker je v upravnem sporu izpodbijana odločba upravnega organa druge stopnje, bi imel pravico vložiti pritožbo le upravni organ druge stopnje kot tožena stranka, ne pa prvostopni upravni organ. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP), je na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. in 68. členom ZUS pritožbo upravnega organa prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo vrhovno sodišče kot sodišče druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - trajnejše pogodbeno razmerje stranke s sodiščem - objektivna nepristranskost
Trajnejše pogodbeno razmerje stranke s sodiščem za opravljanje čiščenja na sodišču lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je stranka trajnejši pogodbenik sodišča.
prodajna pogodba - darilna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravice in obveznosti strank pogodbe - položaj tretjih oseb - pravni nasledniki - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
Pogodba praviloma ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenimi strankami. Tožnica ni stranka prodajne pogodbe, toženka pa ni stranka darilne pogodbe. Tudi povezave prodajne in darilne pogodbe tožnici ne daje aktivne legitimacije za zahtevek do toženke za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini
gradbeno dovoljenje - objekt v območju zavarovanega območja - kulturni spomenik - dopustnost posegov v prostor
Območje K.L. je kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (1. člen ZKL) in posegi v to območje so dopustni zgolj v primerih in pod pogoji, kot jih določa ZKL.