Če stranka vloži v isti zadevi novo vlogo, preden je pravnomočno odločeno o prvi vlogi, mora upravni organ novo vlogo zavreči. Če sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev sklepa na obstoj drugih dejstev in se sodba opira na ta dejstva, jo pritožbeno sodišče brez glavne obravnave spremeni in odloči o tožbi samo.
Ker ni jasno, za kakšen objekt gre, je glede na to, da je Ustavno sodišče pri presoji ZGO-1 odločilo, da se inšpekcijski postopki po ZUN končajo po ZGO-1 treba to ugotoviti v novem sojenju.
ZPP člen 5, 253, 253/1, 289, 289/2, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 78, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zaslišanje izvedenca - izvedenec - pisno mnenje in izvid izvedenca - možnost sodelovanja v postopku - pravica stranke do izjavljanja v dokaznem postopku z izvedencem
Raziskovalni postopek izvedenca je v bistvenem nadomestil dokazni postopek pred sodiščem. Izvedenec je opravil vrsto testov in drugih preiskovalnih postopkov, pri katerih stranke niso mogle sodelovati in zato tudi ne preverjati korektnosti izpeljave teh postopkov ter uporabe podatkov, ki so bili pridobljeni s temi postopki. Izvedensko mnenje predstavlja vrsto zaključkov, izpeljanih iz podatkov, ki so bili pridobljeni s psihodiagnostičnimi testi; te zaključke bi bilo mogoče preveriti le ob poznavanju konkretnih rezultatov testov in preiskav. Najmanj, do česar so stranke v takih položajih upravičene, je pravica do seznanitve z izvedenčevimi postopki ter z neposrednimi, konkretnimi, dejstvenimi izsledki teh postopkov.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17795
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/1-4, 73. PES člen 249, 249/3.
absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, pomembnih za odločbo
Če je tožena stranka svojo odločitev oprla na poročila, s katerimi prosilca pred izdajo odločbe ni seznanila in mu ni dala možnosti, da se o tem izjavi, je storila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, zaradi katere je treba njeno odločbo vselej odpraviti. Ni podana zmotna uporaba materialnega prava, če je odločitev oprta na pravni standard, ki se je v azilnem pravu uporabil za pojem preganjanja, ki ga ZAzil ne definira. Neposredna uporaba Direktive Sveta EU št. 2004/83/EC pri sojenju ni zakonita, saj še ni potekel rok za njeno izvedbo v Sloveniji.
ukrep urbanističnega inšpektorja - sprememba materialnega prava - odločba ustavnega sodišča - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za nadaljevanje inšpekcijskega postopka
Ker je zaradi spremenjenega materialnega prava (odločba Ustavnega sodišča RS) potrebno pri inšpekcijskem ukrepu preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, je potrebno ugotoviti popolno dejansko stanje.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno sodišča, da so na strani osumljenca podani tehtni razlogi za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti tudi v skrajšanem postopku, torej razlogi, ki dopuščajo ta izjemni skrajni poseg v osumljenčevo svobodo, pomeni uveljavljanje razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, to je razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
pogodba v korist tretjega - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti
Ne glede na oceno, da predstavlja prodajna pogodba z dne 16.10.1998 tudi pogodbo v korist tretjega, torej T. (prvi odstavek 149. člena ZOR), je odločilna predvsem uporaba določbe 305. člena ZOR o tem, komu se izpolnjuje obveznost. Po določbi drugega odstavka navedene zakonske določbe je izpolnitev veljavna tudi tedaj, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril, ali če jo je izkoristil. V tem primeru je toženec izpolnil predstavniku podjetja L., ne pa tretjemu, navedenemu v pogodbi z dne 16.10.1998. Ta izpolnitev bi bila v okviru določbe drugega odstavka 305. člena ZOR torej veljavna le tedaj, če bi jo upnik, torej pravni prednik tožeče stranke ali T. kot tretji, odobril ali jo kasneje izkoristil.
ZOR člen 132, 132/3, 376, 479, 479-3, 488, 488/1.ZPP člen 2, 2/1, 183, 184, 184/2, 190, 190/1.
sprememba tožbe - odškodninski zahtevek - odgovornost za stvarne napake - zastaranje odškodninskega zahtevka - odtujitev stvari med pravdo - izrecno dogovorjena lastnost vozila - jamčevalni zahtevki - eventualna nasprotna tožba - odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Tožnik je s postavitvijo denarnega zahtevka poleg dveh dotedanjih jamčevalnih zahtevkov spremenil tožbo. Spremenil je že samo vsebino tožbenega zahtevka, pa tudi dejansko podlago. Njegov denarni zahtevek temelji na drugem življenjskem dogodku; na tožnikovi prodaji spornega tovornjaka v letu 1994, pri kateri naj bi zaradi stvarne napake dosegel nižjo kupnino. Ne gre torej za jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine v pogodbi iz leta 1991. Ker je tožbo spremenil sedem let po drugi prodaji, je njegova denarna terjatev zastarala. Pri oblikovanju drugega podrejenega jamčevalnega zahtevka je tožnik skladno s pravilom o vzajemnem vračanju prejetega v primeru razveze pogodbe upošteval tudi svojo obveznost. Ob toženkini obveznosti vrniti kupnino je zapisal svojo obveznost vrniti tovornjak in ponudil prevzem na svojem domu. Na tako uveljavljani tožbeni zahtevek je bilo sodišče vezano. Če bi ugodilo samo tistemu delu, ki zajema toženkino obveznost, bi odločilo drugače, kot zahteva tožnik in zato v nasprotju z načelom dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP.
določitev krajevne Pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje zakonite zastopnice strank na manjšem pristojnem sodišču
Okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnih upnikov zaposlena na Okrajnem sodišču A., pri katerem je tudi sicer majhno število zaposlenih, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina namreč utegne vzbuditi - predvsem pri dolžniku - vtis pristranskosti sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - spravljanje drugih čez mejo - sostorilstvo
Za sostorilca je mogoče šteti le osebo, ki je delovala v teku izvrševanja kaznivega dejanja. Oseba, ki pri kaznivem dejanju ni sodelovala v tem času, temveč pred njegovo izvršitvijo ali pa po vnaprejšnjem dogovoru po izvršitvi, zato ne more biti sostorilec
Z položajem, nastalim po osamosvojitvi Republike Slovenije, ko se je domačija tožnika znašla med dvema blokoma za prehod državne meje, je prišlo do čezmernih posegov v njegove osebnostne pravice, za katere je odškodninsko odgovorna država Republika Slovenija. Tožniku pravnomočno prisojeni znesek kot enotna odškodnina, je odraz deset let trajajočih duševnih bolečin, povzročenih z okrnitvijo svobode gibanja (32. člen URS) po eni strani in pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen URS) po drugi strani.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS09034
ZIP člen 251b, 251c. ZTLR člen 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZOR člen 12, 18.
zastavna pravica - hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Tožena stranka zanesljivo ni imela nobenega povoda za dvom v verodostojnost in pristnost zemljiškoknjižnega stanja kot odraza resničnih pravnih razmerij, ki bi omajal njeno dobrovernost in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili z uporabo meril vestnosti in poštenja iz določb 12. člena tedaj veljavnega ZOR ter meril skrbnosti iz določb 18. člena istega zakona.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 presodilo, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini (in da to ne velja le v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku).
ZAzil člen 23, 24, 42, 42/1-1.ZUP člen 135, 135/1, 135/3. ZUS člen 1, 73.
azil - umik prošnje za azil - motiv stranke za umik prošnje - pravno upoštevan motiv
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek (praviloma) ni pravno pomemben. Motiv bi bil lahko pravno upoštevan le v primeru, če bi bil posledica takšne kršitve pravil upravnega postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev, za kar v obravnavanem primeru ne gre.
inšpekcijski ukrep - gradnja brez ustreznih dovoljenju - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija
Pri odstranitvi stanovanjskega objekta ne gre za poseg v prostor, kjer ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja in zato pri tej vrsti posega ne pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 2. odstavka 73. člena ZUN, temveč po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN. Sanacije kot predvidenega ukrepa po določbi 2. odstavka 73. člena ZUN namreč ni mogoče razlagati v smislu legalizacije sporne gradnje, kot to zmotno meni tožnik.
azil - očitno neutemeljena prošnja - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Prošnja za azil mora biti vložena na predpisanem obrazcu. Prošnja za azil je očitno neutemeljena, če z njo prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, to je tudi tedaj, če jo vloži z namenom, da bi odložil odstranitev iz Slovenije. Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je dopustno uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo. Če tožnik v tožbi ne navede, katere dokaze oziroma okoliščine bi v zvezi z materialno podlago, na kateri temelji odločitev tožene stranke, lahko dodatno pojasnil oziroma podal na glavni obravnavi, ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če prvostopno sodišče odloči brez oprave glavne obravnave.
ZUS člen 74. ZUN člen 73.ZGO-1 člen 3, 3/3, 200, 200/1.
gradbeništvo in urbanizem - ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznih dovoljenj - enostavni objekt - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - uporaba materialnega prava
Če gre za enostavni objekt, inšpekcijskega postopka po ZUN ni več možno nadaljevati.
zavrnitev prošnje za azil - neobstoj razlogov za azil - neutemeljen strah pred preganjanjem
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za azil po ugotovitvi, da je tožnik podajal v upravnem postopku nekredibilne izjave glede razlogov za azil ter da njegov strah pred preganjanjem v Makedoniji v smislu 2. odstavka 1. člena Zazil ni utemeljen in da tudi niso podani humanitarni razlogi za priznanje azila (3. odstavek 1. člena Zazil).