STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0079608
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 308, 308/2. SPZ člen 192, 192/1, 194, 196, 196/2, 199, 199/1, 199/2. OZ člen 225, 225/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - zavarovane terjatve - zemljiško pismo - sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko - izvršilni naslov - upravičeni imetnik zemljiškega pisma - lastnik obremenjene nepremičnine - poplačilo v stečajnem postopku - vrednostni papir po odredbi - pravo vrednostnih papirjev - pravica do papirja - pravica iz papirja - upravičeno imetništvo - zakonitost prenosa - nepretrgana vrsta indosamentov - indosament stečajnega dolžnika - prerekana terjatev - prerekana ločitvena pravica - razlog prerekanja
Zemljiško pismo je izvršilni naslov, vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma.
Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov.
V predloženem notarskem zapisu je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine.
Razlog prerekanja ne spremeni dejstva, da terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih oziroma je ločitvena pravica upnika V. D. vpisana tudi v zemljiško knjigo.
Stališče sodne prakse je, da v primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa tudi proti drugemu tožencu, uporabi analogijo s prvim odstavkom 161. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – obveznosti stečajnega dolžnika – sporočanje spremembe naslova – redna mesečna poročila – neizpolnjevanje obveznosti
Da lahko upravitelj opravlja nadzor nad stečajnim dolžnikom, potrebuje tako (pravilne) podatke o njegovem naslovu kot tudi redna mesečna poročila. Če z dolžnikom ne more vzpostaviti kontakta, nadzora pač ne more opravljati.
Vodilo upravitelju pri opravljanju teh nalog in pristojnosti je varovanje in uresničitev interesov upnikov. Zato mu je tudi naloženo, da v postopku odpusta obveznosti nadzoruje stečajnega dolžnika. Pri tem je treba upoštevati, da je odpust obveznosti globok poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten (z odpustom neplačanih obveznosti), vendar pa je treba pri tem paziti, da do odpusta obveznosti pridejo le dolžniki, ki ravnajo vestno in skrbno ter izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Ravnati je treba restriktivno, torej ozko.
Če se je dolžnica poučila o zakonski možnosti, da je mogoč odpust obveznosti, je bila prav tako njena dolžnost, da se pouči tudi o tem, kakšne dolžnosti ima v zvezi s tem, saj vsaka pravica za samo nosi tudi določene dolžnosti. Le tako bi izkazala potrebno skrbnost, ki bi jo upravičevala do pravne dobrote odpusta obveznosti. Neskrbnemu dolžniku, ki ne izpolnjuje niti minimuma svojih obveznosti, pa zakon ne daje pravice do odpusta obveznosti.
Tudi če je dolžnica vse svoje obveznosti do zavoda redno izpolnjevala, to samo po sebi še ne pomeni rednega izpolnjevanja obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Pomembno je tudi to, da so aktivnosti Zavoda za zaposlovanje usmerjene v zaposlitev nezaposlenega, da si bo lahko zagotovil sredstva za preživljanje. V postopku osebnega stečaja pa je pomembno predvsem to, da stečajni dolžnik tudi zagotovi vsaj delna sredstva za poplačilo upnikov oziroma da vsaj izkaže, da si je za to resno prizadeval. Tega pa z neaktivnostjo, ko upravitelju niti ne poroča o tem, kaj vse je za to storil, pač ne more izkazati.
Dolžnik je tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti. Dolžnica ni izpolnila niti minimuma svojih obveznosti, zato je pravilen zaključek, da ni dopustno, da bi se kljub temu poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine tako, da bi bile stečajni dolžnici njene obveznosti odpuščene.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - prerekanje lastništva stanovanja - spor o lastninski pravici med toženko in zemljiškoknjižnim lastnikom stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga glede prehoda lastninske pravice na toženko - neobstoj pasivne stvarne legitimacije
Samo dejstvo, da je med toženko in zemljiškoknjižno lastnico stanovanja v teku pravdni postopek glede lastninske pravice na predmetnem stanovanju, še ne pomeni, da je toženka lastnica predmetnega stanovanja.
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/2, 346.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov – upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Prepozne pritožbe ni bilo mogoče upoštevati niti po tretjem odstavku 173. člena ZD, saj iz vloženih odgovorov pritožničinih sodedičev izhaja, da bi posegla v njihove pravice.
zavrženje prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks za pritožbo – rok za dopolnitev predloga – fikcija vročitve
Edini relevanten datum za potek rokov je datum, ki je zapisan na obvestilu, puščenem v predalčniku. Rok za dopolnitev predloga se je upravičeno štel od tega datuma dalje.
postopek osebnega stečaja - načrt razdelitve - poznejša razdelitev - ugovor proti načrtu končne razdelitve - izpodbijanje pravilnosti posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev - razdelitev določene stečajne mase - neunovčljivo premoženje - premoženje, ki ga noče prevzeti nobeden od upnikov - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - ugovor zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku
Iz vsebine ugovora izhaja, da gre za ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, v okviru katerega se lahko izpodbija tudi pravilnost posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je predložen hkrati z načrtom razdelitve, če ta ni v skladu s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je bil del sklepa oziroma sklepov o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ter če ta ne upošteva pravilnega izida postopkov v zvezi z napotitvami in spremembami pogojnih terjatev v nepogojne (če seveda o čem takem še ni bilo odločeno pri prejšnjih razdelitvah), torej če ta ni sestavljen v skladu z 72. členom ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja je tako, da premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti nobeden od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku - fizični osebi, ki v nasprotju s pravno osebo po končanju stečajnega postopka ne preneha obstajati, zato je še nadalje lahko nosilec pravic oziroma lastnik premoženja.
Pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno. Zato je lahko v primeru, ko premoženja ni mogoče unovčiti, smiselno, da se že prej razčisti, katero premoženje se ne bo več unovčevalo, temveč se bo razdelilo upnikom, če pa ti ne dajo soglasja za njegov prevzem, pa ostane stečajnemu dolžniku. V takem primeru je smiselno, da se o ugovorih zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku, odloči že pred končno razdelitvijo, ki je na vrsti šele po unovčenju vse stečajne mase.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – trditveno in dokazno breme upnika – informativni dokaz
Upnikova dolžnost je, da v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti navede dejstva, ki ga utemeljujejo in da zanje ponudi dokaze. Vendar pa je mogoče od njega zahtevati le, da postavi tiste trditve, ki sodijo v njegovo zaznavno območje, upoštevati pa je treba tudi, ali dolžnikove navedbe zahtevajo konkretizacijo že podanih upnikovih navedb. Vsekakor morajo upnikove navedbe dolžniku omogočati, da razpozna, katero konkretno življenjsko dogajanje zadevajo in mu tako omogočiti preverjanje resničnosti zatrjevanih dejstev.
V situacijah, ko gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev. V takšnih primerih je dovoljena tudi uporaba informativnih dokazov. Prav tako ni videti razumnega razloga, da bi od stranke (v tem primeru upnika) zahtevali vedenje o vseh podrobnostih dejanskega stanja, ki ga mora sicer zatrjevati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004516
ZP-1 člen 202č. ZVoz člen 44, 44/3. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk - opravljen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - vrstni red izbrisa kazenskih točk
Ministrstvo je potrdilo o programu opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za storilca prejelo 8. 10. 2015 in je izvršilo izbris kazenskih točk še isti dan, kot mu to nalaga tretji odstavek 44. člena Zakona o voznikih (ZVoz). Na dan prejema potrdila o opravljenem programu pa je storilec imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih le 9 kazenskih točk po plačilnem nalogu PP Celje z dne 13. 6. 2014, ki je postal pravnomočen 24. 6. 2014 in ministrstvo ni imelo druge možnosti, kot da je izbris teh kazenskih točk zabeležilo pri tem plačilnem nalogu. Nadaljnje 3 kazenske točke, ki so storilcu bile izrečene s plačilnim nalogom PP Laško z dne 17. 9. 2015, so bile namreč v skupno evidenco kazenskih točk vpisane 2. 11. 2015. Te 3 kazenske točke bi morale sicer biti vpisane najkasneje 11. 10. 2015, dejstvo, da so bile te kazenske točke vpisane šele 2. 11. 2015, na pravilnost in zakonitost postopanja organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ne vpliva.
žaljiva obdolžitev – razžalitev – naklep – namen zaničevanja
Če zagovornik obdolženca pred začetkom glavne obravnave na tiskovni konferenci ugotovi in dokaže, da je nosilni dokazni vir za storitev kaznivega dejanja v obrazložitvi obtožnega predloga predstavljen kot resničen, čeprav ni, potem ni dopusten sklep, da je zagovornik s tem storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Iz dejstvenega opisa kaznivega dejanja in zagovornikovega načina podajanja informacij na tiskovni konferenci pa prav tako ni mogoče sklepati, da je bil zagovornik do vložnice obtožnega predloga zaničljiv.
Strošek priključkov na vodovodno napeljavo je toženka dolžna plačati ne glede na to, ali vodo dejansko uporablja ali ne, in sicer na podlagi 26. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.
Tožnica kot upravnik nastopa le kot prerazdeljevalec računa, ki ga prejme od dobavitelja, in ne določa sama cene stroškov priključkov.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas - vodilni delavec – mirovanje pravic – direktor – razrešitev s funkcije – razlog nesposobnosti – krivdni razlog – odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pravno zmotno je stališče, da je sklep uprave tožene stranke o razrešitvi tožnika iz vodilnega delovnega mesta zakonit razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za to delovno mesto. Pogodba o zaposlitvi tožnika za delovno mesto izvršnega direktorja bi lahko zakonito prenehala le, če bi tožena stranka po razrešitvi tožniku tudi podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil tožnik vodilni delavec, in ne poslovodni delavec, za katere ZDR-1 predvideva tudi drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi od tistih, navedenih v zakonu, pravdni stranki nista mogli zakonito dogovoriti drugačnega načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi od tistih, določenih v ZDR-1. Razrešitev tožnika torej ni mogla biti podlaga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je bil zakonito razrešen s funkcije vodilnega delavca. Tak pravni položaj, ob upoštevanju specifike sklenjene pogodbe o zaposlitvi za vodilno delovno mesto po 74. členu ZDR-1 pomeni, da reintegracija na to delovno mesto ni več mogoča oziroma dopustna. Zaradi tega je tožnik upravičen (le) do odškodnine oziroma reparacije v višini plače, ki bi jo prejel, če mu pogodba o zaposlitvi za vodilno delovno mesto ne bi nezakonito prenehala.
V četrtem odstavku 118. člena SPZ ni določeno „pooblastilo za vlaganje izvršbe v imenu etažnih lastnikov“. Upravnik vodi sredstva računa rezervnega sklada, z njimi gospodari, etažnega lastnika, ki ne vplača svojega prispevka, pa je dolžan pisno pozvati k plačilu (četrti odstavek 118. in šesti odstavek 119. člena SPZ). Upravnik lahko v imenu ostalih etažnih lastnikov vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (peta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje). Upravnik le upravlja sredstva rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so le etažni lastniki aktivno legitimirani za izterjavo vplačil v rezervni sklad. To so v obravnavani zadevi tudi upoštevali in vložili tožbo, pri čemer jih je po posebnem zakonskem pooblastilu iz 118. člena SPZ upravičen zastopati upravnik, in sicer v njihovem imenu in na njihov račun.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 91, 91/3, 114, 114/1, 114/2, 114/2-2. ZDR člen 90, 90/3, 114. ZKolP člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – starejši delavec
Pri priznanju pravic delavcem, ki jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, praviloma ni mogoče izključiti določb kolektivnih pogodb v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki so bile sprejete še v času veljavnosti ZDR. Izključiti je potrebno le tiste določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR-1 oziroma določajo manj pravic kot zakon. Med te ne spada določba podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), ki v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1 in 4. členom ZKolP določa za starejše delavce ugodnejšo zaščito pred odpovedjo. V 114. členu PKP je določeno, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.
Tožnik je bil izvzet iz posebnega varstva pred odpovedjo po določbi 114. člena ZDR-1, ne pa po določbi 114. člena PKP, ki je v času sporne odpovedi še vedno veljala. S tožnikovega vidika določba 114. člena PKP dejansko pomeni dodatno zaščito pred odpovedjo. ZDR-1 ni razveljavil ugodnejših določb veljavnih kolektivnih pogodb. Poleg tega določba 114. člena PKP ni v nasprotju z ZDR-1 niti ni bila spremenjena po postopku, določenem v 212. členu PKP. Ker tožnik ni podal pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 114. členu PKP, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spor majhne vrednosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog
Pritožbeni očitki, da je sodišče spregledalo vsebino popisa z dne 9.10.2013, da ni navedlo, kdaj naj bi bila storitev tožene stranke opravljena, da se je oprlo na dokaz (popis ur z dne 9.10.2013), na katerega se ne bi smelo opreti, ker naj bi bil prirejen za potrebe tega postopka, in da iz dopisa z dne 20.6.2014 izhaja, da je tožeča stranka ugovarjala vtoževanemu računu, čeprav je sodišče zapisalo, da mu ni ugovarjala, predstavljajo grajanje popolnosti in pravilnosti ugotovljenega stanja. Slednje pa ne more biti predmet pritožbene presoje v sporu majhne vrednosti.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – vrednost osebnega avtomobila – zaščitena kmetija – površina stanovanja – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
Primerjava višine mesečnega dohodka z višino sodne takse za tožbo pokaže, da slednja predstavlja več kot trikratnik njunega mesečnega dohodka, ter ob upoštevanju, da so nepremičnine del zaščitene kmetije, zato njihova delna prodaja ni mogoča, na eni strani, ter na drugi strani visoko vrednost osebnega avtomobila in visok presežek površine stanovanja nad površino primernega stanovanja, upravičuje zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata, kar narekuje delno oprostitev plačila sodne takse.
Pritožnica sicer v pritožbi navaja, da podatki za leto 2015 niso relevanten kriterij za oceno plačilne sposobnosti, ker so tekoči podatki poslovanja bistveno slabši in ne omogočajo plačila sodne takse, vendar so v prvostopenjskem postopku izostale trditve o navedenem poslabšanju s konkretnimi podatki, ki bi utemeljevali sklepanje o bistvenem poslabšanju poslovanja pritožnice in ogrozitvi njene dejavnosti v primeru plačila sodne takse.
Pritožnica v pritožbi zmotno meni, da je glede na taksno oprostitev preostalih pritožnikov dolžna plačati le sorazmerno manjši del sodne takse.
Po 397. členu OZ sicer z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prenehajo obveznosti tudi drugim dolžnikom; če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.
Po izrecni določbi 14. člena ZST-1 pa je sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks v korist le tistemu, ki mu je s sklepom priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo; če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, pa mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da gre v obravnavanem primeru toženih strank za materialno in ne za formalno sosporništvo. Torej izjema za neuporabo 14. člena ZST-1 ni podana. Ker gre za plačilo sodne takse, je v koliziji večih predpisov treba kot specialen predpis uporabiti predpis, ki specialno področje ureja. V obravnavanem primeru je torej glede plačila sodne takse kot specialen predpis treba uporabiti določbo 14. člena ZST-1 (in ne določbe 397. člena OZ, ki govori v prid stališču pritožnice o sorazmernem zmanjšanju obveznosti solidarnih dolžnikov).
Toženka je po podatkih spisa umrla. S smrtjo stranke pravica zakonitega zastopanja preneha. Ker začasna zastopnica ni bila toženkina pooblaščenka, nima pravice do pritožbe, čeprav ji je sodišče vročilo izpodbijano sodbo. V imenu toženkinih dedičev bi se lahko pritožila le, če bi predložila njihovo pooblastilo za zastopanje v tej pravdi.