aktivna legitimacija - pritožba - pritožba upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - sklep o zavrnitvi predloga upravitelja - dopustnost pritožbe upravitelja
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, sodnik, ki vodi postopek, pa mu daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato se zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne more šteti, da je vloga umaknjena.
Sodišče mora neplačane zapadle obroke prisilno izterjati, vlogo – v obravnavani zadevi pritožbo – pa mora ne glede na to obravnavati.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080143
URS člen 33. SPZ člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – odločba upravnega organa – denacionalizacijska odločba – konstitutivna odločba – poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa
Tožniki skušajo kljub pravnomočnosti upravne odločbe o vračanju podržavljenih nepremičnin ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti, kot posebni vrsti denacionalizacijske odločbe, s sklicevanjem na kompleks dejstev, ki so obstajala že pred izdajo denacionalizacijske odločbe in so bila v tem postopku tudi predstavljena, doseči naknadno drugačno ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja, ki se je izteklo pred denacionalizacijo. Tega zaradi materialne pravnomočnosti oblikovalne denacionalizacijske odločbe ne morejo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 431, 433, 433/1. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičenje za vložitev predloga za izbris iz sodnega registra - lastnik objekta - izbrisni razlogi - domneva izbrisnega razloga - izpodbojna zakonska domneva - nedopustno širjenje razlage domnevne baze - dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu - kasneje preklicano dovoljenje - obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu - preprečitev nezakonitega posega v lastninsko pravico
Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, temelječega na zgoraj navedeni izpodbojni zakonski domnevi je namenjen sanaciji za lastnike objektov negativnih posledic v preteklosti dopuščenih registracij pravnih oseb s poslovnim naslovom na objektu brez vednosti in soglasja lastnika objekta, na katerem je v sodnem registru vpisan poslovni naslov pravne osebe. Navedeno zakonsko vrzel je odpravil zakonodajalec, ki je z 11. členom Novele ZGD-1H dopolnil 4. člen ZSReg in določil obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. V tej luči, torej preprečitvi zlorab vpisov poslovnega naslova v sodni register brez dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu in s tem preprečitve oziroma prenehanja nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe je torej treba presojati domnevno bazo iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in jo uporabiti dobesedno tako, kot se glasi.
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za širšo razlago omenjene domnevne baze, po kateri naj bi ta obstajala tudi v primeru, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register sicer imela dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu objekta, katerega lastnik je pritožnik, pa ji je to dovoljenje kasneje preklical. Tako drastičen ukrep - izbris pravne osebe iz sodnega registra namreč pomeni grob poseg v pravico do zasebne lastnine tudi ustanovitelju pravne osebe, za katerega pa po presoji pritožbenega sodišča ni zakonske podlage v obravnavanih določilih ZFPPIPP. S tem sodišče ne oporeka pritožniku pravice do preklica dovoljenja za poslovanje pravni osebi na naslovu njegovega objekta, le pravnih posledic takega preklica, kot jih želi pritožnik, pritožbeno sodišče ne sprejema.
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
Da predstavlja znesek 5.000,00 EUR, ki je bil plačan ob prijavi, (zgolj) del vplačane are, izhaja ne le iz pogodbe ampak tudi iz razpisnih pogojev (21. odstavek IV. člena razpisa 2008) oziroma iz (v notarskem zapisu podanih) splošnih pogojev prodaje SV 1361/08. V devetem členu slednjih je jasno določeno, da znaša ara 10% cene po prodajni pogodbi in da se ob prijavi za nakup stanovanja vplačani znesek všteje v aro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084603
OZ člen 179.
posredna škoda – vzročna zveza – skaženost – poškodba kolena – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Oškodovanka si je poškodovala še desno koleno, ker ga je morala preobremenjevati v času zdravljenja levega kolena. Škoda, ki je oškodovancu nastala zaradi zdravljenja posledic škodnega dogodka, je prav tako v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in bremeni odgovorno osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti – neizpodbojna domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – pravnomočno zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – pravna praznina – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo ni uspel, ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje moralo nadaljevati z obravnavanjem upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen, še vedno velja izpodbojna domneva dolžnikove insolventnosti, ki jo je v predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjeval upnik.
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se konča drugače kot s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave, je primerno smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP, ki ureja položaj, ko se postopek redne prisilne poravnave konča drugače kot s potrditvijo prisilne poravnave.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
Toženec kot posojilojemalec ni dolžan vrniti posojila, če tožnik ni dokazal, da je bil (sicer konsenzualni) kontrakt pred tem izpolnjen tudi z njegove strani, torej, da je bil znesek posojila dejansko izročen.
STEČAJNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0079617
ZFPPIPP člen 104, 104/9, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/7-2, 383, 383/3. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - znesek najnižjega nadomestila upravitelja - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - pravni interes za pritožbo
Pritožnik pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje pri določitvi predujma v delu, ki se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer v višini 8,85 %, kar v konkretnem primeru znaša 62,86 EUR. Pri določitvi predujma je nadalje treba upoštevati tudi, da je od iste osnove najnižjega nadomestila nagrade upravitelju treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se obračuna po stopnji 0,53 %, kar znaša v konkretnem primeru 3,76 EUR.
dedovanje pozneje najdenih nepremičnin – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – dedni dogovor
Sodišče je glede dedovanja pozneje najdenih parcel izhajalo iz predpostavke, da zapuščinska obravnava po pokojni ni bila opravljena in zapuščino razdelilo v skladu z danimi dednimi izjavami zakonitih dedičev o odpovedi oziroma sprejemu njihovih dednih deležev. Pritožba utemeljeno opozarja, da je opisano izhodišče zmotno, saj je bila zapuščinska obravnava po pokojni opravljena kasneje in je bil nato izdan sklep o dedovanju.
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
URS člen 125. ZASP člen 153, 153/1, 157, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
kršitev avtorske sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - razlikovanje med uporabniki - ustaljena sodna praksa - ravnanje v nasprotju s stališčem VS RS - neodvisnost sodnikov - odločba SEU - skupni sporazum - pravna narava skupnega sporazuma - exceptio illegalis - povrnitev škode in civilna kazen - dejavnost kolektivnih organizacij
Zaradi ravnanja v nasprotju s stališčem VS RS ravnanje VSL ni bilo samovoljno. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije namreč neodvisen. Odločati pa mora v okvirih, ki mu jih dajeta ustava in zakon. Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme. Prepovedan je le samovoljen odstop od sodne prakse.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
stroški postopka – nagrada za sestavo tožbe – nagrada za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki že priznalo polovico zneska (nagrade za sestavo tožbe) v okviru priznanja nagrade za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v okviru izvršilnih stroškov, je tožeči stranki kot nagrado za tožbo priznalo le drugo polovico navedenega zneska.
ZD člen 130, 130/3, 141, 141/1, 141/2, 219. SPZ člen 43, 95. URS člen 33, 67, 67/2.
postopek v primeru neznanih dedičev - izročitev zapuščine pristojnemu organu - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravica do dedovanja - dedna pravica - dediščinska tožba - rok za vložitev tožbe - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika
Zahteva po ustrezni uravnoteženosti položaja dedičev prvega dednega reda, ki se v zapuščinskem postopku niso priglasili k dedovanju, in položaja države, ki ji je bilo po ugotovitvi, da ni dedičev, izročeno zapustnikovo premoženje s sodno odločbo, daje podlago za sklep, da za tožbo iz tretjega odstavka 130. člena ZD velja le objektivni desetletni rok za uveljavitev pravice do dediščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081602
OZ člen 132, 168, 168/3, 243, 246. ZPP člen 285.
kršitev pogodbe – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Ker tožnik ni zatrjeval obstoja in višine variabilnih stroškov, ki bi mu nastali, če toženec ne bi neupravičeno zadrževal vozila, je bil zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zavrnjen.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da gola trditev, da vozila ni mogel uporabljati za noben namen, za zatrjevanje obstoja premoženjske škode ne zadostuje.
Ker sta že toženca opozorila, da pojem izgubljenega dobička predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja, sodišče ni bilo dolžno opozoriti tožnika na pomanjkljivost tožbenih navedb.
Upoštevaje nedorečenost teorije in sodne prakse o tem, v kakšni meri in na kakšen način, če sploh, so pri ugotavljanju obstoja škode zaradi nemožnosti uporabe osebnega vozila pomembne okoliščine posameznega primera, in na kakšen način "izmeriti" višino škode, sodišče ni bilo dolžno opozoriti na možno razlago pravne norme, ki bi prišla v poštev, če bi tožnik podal ustrezne trditve. Glede na to, da je tožnik le povsem splošno zatrjeval, da je bil prikrajšan v vsakršni uporabi vozila, izgubo zaradi nemožnosti uporabe vozila za pridobivanje dohodka pa je imel možnost – in jo tudi je – uveljavljal v obliki izgubljenega dohodka, bi moral najprej sam zatrjevati več o vsebini in intenzivnosti prikrajšanja. Šele tedaj bi bilo sodišče v skladu z 285. členom ZPP dolžno poskrbeti, da se njegove navedbe dopolnijo.