ZGD-1 člena 481, 481/3. ZN člen 47, 47/1-4, 48. OZ člen 33, 33/2, 190.
neupravičena obogatitev – neobstoječa pogodba – prenos poslovnega deleža – oblika pogodbe – notarski zapis – pismo o nameri – odstop od pogodbe
Notarski zapis v primeru pogodbe o prenosu poslovnega deleža predstavlja formo ad valorem oziroma nujni pogoj za njen nastanek (saj se z njo varuje ne le družbenike ampak tudi širše interese).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085514
OZ člen 9, 9/1, 95, 95/1, 125, 125/1, 131, 131/1, 587.
poslovni prostor – stroški upravljanja in obratovanja – najemna pogodba – odškodnina – aktivna stvarna legitimacija – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pacta sunt servanda – izpodbojnost – zmota – pobotni ugovor
Najemna pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama (prvi odstavek 125. člena OZ). Na temelju najemne pogodbe torej najemnica ne more od na tej pogodbi neudeležene tretje osebe zahtevati ničesar. Ker je tretja oseba v tej zadevi tožeča stranka, torej ne more zahtevati odškodnine od tožeče stranke.
Neveljavnosti pogodbe zaradi obstoja izpodbojnega razloga ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom.
Kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana.
Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.
Zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078077
SZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 60, 60/1, 62. ZPP člen 181, 181/1. ZGD-1 člen 3, 3/2.
upravljanje večstanovanjskih stavb - dva upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju - pravnomočna pravica do izbire upravnika - pridobitna dejavnost
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi obravnavalo spor iz razmerja med dvema pravdnima strankama, od katerih je vsaka zatrjevala, da je upravnik večstanovanjske hiše.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da tožena stranka s tem, ko ji ne prepusti upravljanja v večstanovanjski hiši, posega v njeno pravico do upravljanja, ker je poseg v pravico upravljanja poseg v pravico etažnih lastnikov in ne v pravico upravnika.
Sodišče prve stopnje je zato v konkretnem primeru pri presoji aktivne legitimacije tožeče stranke, da od tožene stranke zahteva podatke in listine, ki se nanašajo na etažne lastnike večstanovanjske hiše, pravilno upoštevalo pravico ustrezne večine etažnih lastnikov do izbire upravnika.
smrtna poškodba delavca pri nevarni dejavnosti delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – obešanje zastavic pred trgovskim centrom z dvižno košaro – denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – dejanje neposrednega oškodovanca – nepričakovanost dejanja – merilo skrajne skrbnosti
Ker zavarovanec toženke (delodajalec) takšnega postopanja ni mogel pričakovati, ne preprečiti, saj je bilo ravnanje neposrednega oškodovanca v nasprotju z njegovim izrecnim navodilom, se je zavarovalnica uspela razbremeniti objektivne odškodninske odgovornosti.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – zahteva za presojo obračuna stroškov izvršitelja – vložitev zahteve pri sodišču
Glede na to, da izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8-dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov od upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080156
ZPP člen 179, 189, 189/1, 190, 190/1, 190/2.
aktivna legitimacija – odstop terjatve med pravdo – odstop terjatve pred pravdo – začetek teka pravde – vročitev tožbe toženi stranki
Določilo 190. člena ZPP, po katerem odtujitev pravice oziroma stvari, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, se nanaša na primere, ko do odtujitve pravice oziroma stvari pride med pravdo.
Tožeča stranka je odstopila terjatev pred pravdo, zato ni več aktivno legitimirana za tožbo in je treba njen zahtevek zavrniti.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Tožnik, ki uveljavlja navideznost prodajne pogodbe, bi moral dokazati, da volja, izražena v (kupoprodajni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju.
motenje posesti - samopomoč - relativno viciozna posest
Odrekanje ekonomskega interesa za posestno varstvo le zategadelj, ker se kasneje tožnik ni prijavil na razpis za novo najemno pogodbo, bi bilo nevzdržno, saj je varstvo posesti namenjeno ravno preprečevanju samovoljnega urejanja medsebojnih razmerij.
Toženec lahko v motenjski pravdi uspešno uveljavlja ugovor relativno viciozne posesti tožnika le, če so izpolnjeni vsi pogoji za dovoljeno samopomoč.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081595
ZOR člen 200, 201, 277, 377, 377/2, 392, 392/1. ZTSPOZ člen 93, 99, 102. OZ člen 174, 179, 180, 1060. Odvetniška tarifa (2015) člen 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 38.
prometna nezgoda – posebno težka invalidnost – ugovor zastaranja – kaznivo dejanje ogrožanje javnega prometa – direktna tožba zoper tujo zavarovalnico – odgovornost slovenske zavarovalnice – varnostni pas – prekoračena hitrost – vzročna zveza – invalidnina – valorizacija plačanega zneska odškodnine – izčrpanje zavarovalne vsote – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – tuja pomoč in postrežba – bodoča škoda – povečane potrebe – dodatek za pomoč in postrežbo – mesečna renta – revalorizacija rente – posredni oškodovanec – poškodba glave – poškodba možganov – funkcioniranje na ravni sedemletnega otroka – izjemno hud primer – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – zastopanje več strank – sestava odškodninskega zahtevka – odgovor na pritožbo
Oškodovancem ni mogoče odreči pravice do direktne tožbe zoper tujo zavarovalnico, pri kateri so imeli sklenjeno obvezno zavarovanje v primerih, ko je bila za škodo odgovorna na podlagi 99. člena v času škodnega dogodka veljavnega ZTSPOZ slovenska zavarovalnica.
Ugotovitve obeh izvedencev, ki jih je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo, ne dajejo podlage za večji obseg škode, ker prvi tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom.
Vendar pa se invalidnina ne upošteva po matematičnem izračunu, ampak je njen vpliv na prisojeno odškodnino treba oceniti po prostem preudarku, na podlagi vseh okoliščin primera.
Rentni zahtevki se ne valorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, kot na primer zakonite preživnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085872
ZPP člen 337. OZ člen 83.
leasing – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – predhodno vprašanje – litispendenca – pogodba o finančnem leasingu za osebno vozilo – prepoved dajanja vozila v uporabo tretji osebi – skrbnost leasingojemalca – razlaga pogodbe – nejasna določila – nedovoljene pritožbene novote – potrebni stroški
Ker gre za odločitev o predhodnem vprašanju, sodišče v tej pravdi nanjo ni vezano v smislu litispendence, se je pa na razloge iz omenjenih odločb utemeljeno sklicevalo kot na primerljivo sodno prakso.
Toženka je imela možnost, da ob sklenitvi leasing pogodbe zaprosi za izdajo soglasja za uporabo vozila tudi njenemu izvenzakonskemu partnerju. Če tega ni zahtevala, bi glede na izrecna pogodbena določila morala ravnati tako skrbno, da do uporabe s strani tretjih oseb ne bi prišlo. Tretji pa so vsi, ki niso pogodbene stranke, med njimi tudi izvenzakonski partner.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
Nesrečo je povzročil sam tožnik, ki je vozil naravnost čez križišče, pred tem pa ni upošteval semaforja, na katerem je gorela rdeča luč. Tožnik bi moral svoje vozilo ustaviti pred semaforjem, kajti zavarovanec tožene stranke, ki je zavijal levo, je imel zeleno luč na semaforju in je lahko peljal – zavijal v levo.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – zavrženje predloga – pravočasnost – pogoj nekrivde
Odločitev sodišča v posamezni zadevi ni odvisna od uspeha dokazovanja v drugi zadevi. Sodišče na odločitve v drugih zadevah, čeprav naj bi obravnavala enako dejansko stanje, ni vezano. Le če bi šlo za obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, torej za odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju, na katero je civilno sodišče vezano, pa je nato pozneje bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka ali najkasneje do konca glavne obravnave. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/2. ZPP člen 328, 328/1.
poplavljena zemljišča - pristojnost v odškodninskih zadevah - Uredba Bruselj I bis - navezna okoliščina kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka - forum shopping - popravni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točki 2 Uredbe, ki določa pravilo o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj, kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino, npr. telo ali premoženje), ne pa tudi nadaljnje ali posredne škode. Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnika, da je škoda nastala in kje je nastala. Ugotovitev, ali so njegove navedbe o nastali škodi zadostno substancirane za ugoditev tožbenemu zahtevku, pa bo predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in za odločitev o pristojnosti niso relevantne. Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 7 točki 2 Uredbe, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije.
OZ člen 948. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti člen 2.
zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš - odgovornost zavarovanca kot imetnika domačih živali - pobeg plemenske svinje na cesto - poškodba kolesarja - uporaba domačih živali za pridobitne namene - pridobitna dejavnost - uporaba svinje v pridobitne namene - izključitev zavarovalnega kritja za povzročeno škodo
Tožnik je konkretno plemensko svinjo redil z namenom pridobivanja dobička od prodaje mladičev, torej ne zgolj za domače potrebe. Tožnik je tako z vzrejo predmetne svinje primarno zasledoval pridobitni namen – pridobivanje zaslužka od prodaje mladičev.
Predmetno svinjo je tožnik nedvomno uporabljal v pridobitne namene, to je bil osnovni namen njene vzreje, zato je zavarovalno kritje za škodo, ki jo je povzročila kolesarju, v skladu s Splošnimi pogoji izključeno in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno v celoti zavrnilo.
Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pristojnost v mednarodnih sporih – tožba zoper drugo državo – uporaba ZMZPP – acta iure imperii
Ker gre v danem primeru ravno za primer, ko tožnica zahteva odškodnino zaradi neustreznega ravnanja državnih organov druge države, za določitev pristojnosti v predmetnem sporu ni mogoče uporabiti navedene Uredbe. Dejstvo, da ima tožba civilnopravni značaj, ker se z njo zahteva denarna odškodnina, je v tem primeru brez vsakršnega pomena.