UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081595
ZOR člen 200, 201, 277, 377, 377/2, 392, 392/1. ZTSPOZ člen 93, 99, 102. OZ člen 174, 179, 180, 1060. Odvetniška tarifa (2015) člen 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 38.
prometna nezgoda – posebno težka invalidnost – ugovor zastaranja – kaznivo dejanje ogrožanje javnega prometa – direktna tožba zoper tujo zavarovalnico – odgovornost slovenske zavarovalnice – varnostni pas – prekoračena hitrost – vzročna zveza – invalidnina – valorizacija plačanega zneska odškodnine – izčrpanje zavarovalne vsote – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – tuja pomoč in postrežba – bodoča škoda – povečane potrebe – dodatek za pomoč in postrežbo – mesečna renta – revalorizacija rente – posredni oškodovanec – poškodba glave – poškodba možganov – funkcioniranje na ravni sedemletnega otroka – izjemno hud primer – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – zastopanje več strank – sestava odškodninskega zahtevka – odgovor na pritožbo
Oškodovancem ni mogoče odreči pravice do direktne tožbe zoper tujo zavarovalnico, pri kateri so imeli sklenjeno obvezno zavarovanje v primerih, ko je bila za škodo odgovorna na podlagi 99. člena v času škodnega dogodka veljavnega ZTSPOZ slovenska zavarovalnica.
Ugotovitve obeh izvedencev, ki jih je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo, ne dajejo podlage za večji obseg škode, ker prvi tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom.
Vendar pa se invalidnina ne upošteva po matematičnem izračunu, ampak je njen vpliv na prisojeno odškodnino treba oceniti po prostem preudarku, na podlagi vseh okoliščin primera.
Rentni zahtevki se ne valorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, kot na primer zakonite preživnine.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085890
SZ-1 člen 110. ZPP člen 137, 145. ZNP člen 37.
vročitev pisanj pooblaščencu – vabilo pooblaščenca na narok – sprememba naslova odvetniške pisarne – sporočilo spremembe naslova – fikcija vročitve – neprofitno stanovanje – določitev najemnika – izselitev iz stanovanja – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze – zloraba pravice
Odvetnica bi morala sodišču, pred katerim teče postopek, sporočiti spremembo svojega naslova, ne zadošča le obvestilo odvetniški zbornici.
Če sta zakonca oz. partnerja živela v najemniškem stanovanju, naj se po razpadu zakonske oz. partnerske skupnosti zagotovi rešitev stanovanjskega vprašanja tistemu od njiju, čigar problem je nerešen oz. vsaj bolj pereč. Če se zakonca oz. partnerja o tem ne moreta sporazumeti, lahko zahtevata odločitev o tem od sodišča. Gre torej za pravico, ki jo lahko uveljavita drug proti drugemu. To pravico lahko udejanita le za njen pravi namen, kar logično pomeni, do jo lahko uveljavita v nekem časovnem okviru, ki je vezan na razpad njune zveze oz. skupnosti.
Če ob razpadu zveze stanovanjski problem ne nastopi, ker se eden od partnerjev npr. sam odseli in te pravice ni uveljavljal, je ne more uveljavljati po desetih letih, ko denimo izve, da bo partner, ki je ostal v najemniškem stanovanju, to razmerje prekinil, saj je očitno, da stanovanja ob razpadu zveze ni nujno potreboval. Drugačno razumevanje bi pomenilo zlorabo te pravice.
ZD člen 79, 79/3, 85, 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.
dedovanje na podlagi oporoke – volja oporočitelja – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – kršitev načela neposrednosti – dokazna ocena – pravica do izjave – protispisnost
Ker je za odgovor na vprašanje, kaj je zapustnik z oporočnimi zapisi hotel doseči, torej kakšna je bila njegova prava volja, treba ugotavljati pravno relevantna dejstva, mora zapuščinsko sodišče, če ni soglasja udeležencev o vsebini oporoke, prekiniti postopek in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Stranka na napotitveni sklep ni vezana. Tožbo lahko vloži tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom, kot je navedeno v napotitvenem sklepu.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Tožnik, ki uveljavlja navideznost prodajne pogodbe, bi moral dokazati, da volja, izražena v (kupoprodajni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju.
odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – popolni odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost skrbeti zase – skrbnik za poseben primer – konflikt interesov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje le, da ima prizadeta oseba duševno bolezen, v konkretnem primeru paranoidno shizofrenijo, temveč mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti sama zase in za svoje pravice in koristi.
V novem odločanju bo moralo sodišče zaradi navzkrižja interesov postaviti novega skrbnika za poseben primer, ugotoviti, kako je živela do sedaj nasprotna udeleženka, zlasti ali je skrbela sama zase in kako je živela ali sama ali s pomočjo drugih in v posledici tega ali je še naprej zmožna skrbeti sama zase ter zavzeti stališče do izjave skrbnika in njegove sestre iz zapuščinskega postopka.
ZD člen 62, 76, 78, 99, 101, 101/1. ZOR člen 51, 52. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno dedovanje – oporoka – neveljavnost oporoke – ničnost – rok za izpodbijanje oporoke – sosporništvo – ugovor pasivne legitimacije – dopolnitve oporoke – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivi razlogi
Zapustnik ni zavezan celotne oporoke napraviti v isti listini, torej na enem kosu papirja, temveč je vsebina lahko zapisana na več listih. Ker zakon ne zahteva, da bi bilo razpolaganje s premoženjem za primer smrti storjeno v enem pravnem poslu, je dopustno, da oporočitelj oporočno besedilo tudi dopolnjuje. Razni dostavki, dodatki in dopolnila niso prepovedani, seveda pa morajo biti tudi ti sestavljeni v eni izmed oblik, ki jih zakon predpisuje za veljavnost oporoke. Gre torej za novo oporoko, katere vsebina pa je le v dopolnitvi predhodne oporoke. S kasneje dodanim besedilom lahko tako oporočitelj denimo razpolaga z novo pridobljenim premoženjem, posamezna določila oporoke razveljavi ali pa delitev premoženja podrobneje določi. V kolikor je vsebina listin komplementarna in v tesni medsebojni zvezi, je šteti, da predstavlja enovito izjavo poslednje volje. Pri tem ni bistveno, ali so posamezne listine nastale v večjem časovnem razmaku.
OZ člen 3, 15, 86, 239, 239/1. S kupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 5, 5/1, 5/3. Splošni pogoji in splošna tarifa za javno priobčitev fonogramov in sekundarno radiodifuzno oddajanje fonogramov.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba tarife - dejavnost diskotek
Tarifni del Skupnega sporazuma o višini nadomestil za uporabo varovanih del ne velja za dejavnost diskotek.
napotitev na pravdo – dedna pravica – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Prav ima pritožba, ko navaja, da je mogoče dedno pravico v pravdi uveljavljati tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, kadar zapuščinsko sodišče o zahtevku za varstvo dedne pravice ni odločalo, ali pa je odločalo, a ni upoštevalo oziroma ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev. Pravda ima torej korektivno funkcijo, dopustna pa je v z zakonom določenih primerih, med njimi tudi, če je zapuščinsko sodišče stranke napotilo na pravdo ali upravni postopek zaradi rešitve spornega dejanskega vprašanja, pa stranka v na razpolago danem roku tožbe ni vložila in je zato zapuščinsko sodišče nadaljevalo s postopkom ter ga končalo in je postal sklep o dedovanju pravnomočen.
ZGD-1 člena 481, 481/3. ZN člen 47, 47/1-4, 48. OZ člen 33, 33/2, 190.
neupravičena obogatitev – neobstoječa pogodba – prenos poslovnega deleža – oblika pogodbe – notarski zapis – pismo o nameri – odstop od pogodbe
Notarski zapis v primeru pogodbe o prenosu poslovnega deleža predstavlja formo ad valorem oziroma nujni pogoj za njen nastanek (saj se z njo varuje ne le družbenike ampak tudi širše interese).
dolžnost preživljanja – višina preživnine – določitev preživninske obveznosti – razporeditev preživninskega bremena – potrebe otroka – neenakopraven položaj otrok
Res je, da so toženčevi dohodki nižji od tožničinih – zaradi brezposelnosti prejema denarno nadomestilo v višini 679,86 EUR bruto oz. 532,11 EUR neto. Vendar pa je treba po drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da s hčerko ni pripravljen vzpostaviti stika, kar pomeni, da je celotno breme vzgoje in skrbi na tožnici. To pravno pomembno dejstvo je sodišče pri odmeri preživnine ustrezno upoštevalo. Zato je treba pritrditi razlogovanju prvega sodišča, da ima toženec realno več prostega časa – dopoldne in popoldne – v katerem lahko pridobiva zaslužek. Prvenstvena dolžnost staršev je, da skrbijo za preživljanje svojih otrok, in v to so dolžni vlagati nadpovprečne napore.
motenje posesti stvarne služnosti – zabitje lesenega kola med stranice vrat – vožnja s kmetijskimi stroji in priključki – širina zračnega prostora nad potjo – istovetnost tožbenega zahtevka – sprememba tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – širši obseg posestnega varstva – prekluzivni rok – posest pravice
Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085872
ZPP člen 337. OZ člen 83.
leasing – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – predhodno vprašanje – litispendenca – pogodba o finančnem leasingu za osebno vozilo – prepoved dajanja vozila v uporabo tretji osebi – skrbnost leasingojemalca – razlaga pogodbe – nejasna določila – nedovoljene pritožbene novote – potrebni stroški
Ker gre za odločitev o predhodnem vprašanju, sodišče v tej pravdi nanjo ni vezano v smislu litispendence, se je pa na razloge iz omenjenih odločb utemeljeno sklicevalo kot na primerljivo sodno prakso.
Toženka je imela možnost, da ob sklenitvi leasing pogodbe zaprosi za izdajo soglasja za uporabo vozila tudi njenemu izvenzakonskemu partnerju. Če tega ni zahtevala, bi glede na izrecna pogodbena določila morala ravnati tako skrbno, da do uporabe s strani tretjih oseb ne bi prišlo. Tretji pa so vsi, ki niso pogodbene stranke, med njimi tudi izvenzakonski partner.
V skladu s tretjim odstavkom 16. člena Statuta OZS lahko član izstopi iz članstva na podlagi pisno podane izjave o izstopu iz članstva. Vloži jo lahko kadarkoli med letom. Navedeno pomeni, da je treba izjavo posredovati Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, tega pa tožena stranka ni dokazala.
Sodišče ni navedlo (le), da bi morala tožena stranka tožeči stranki poslati izstopno izjavo s priporočeno pošiljko. Navedlo je, da tožena stranka sodišču ni predložila dokaza o posredovanju te izjave, kar je pravilen zaključek, kot primer dokaza pa je navedlo potrdilo o priporočeni pošiljki, neposredno dostavo. Zgolj s predložitvijo izjave o izstopu tožena stranka vložitve le-te ni dokazala.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086149
URS člen 2, 14, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 143, 143/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372/1, 372/4, 394, 394/1. ZVOP-1 člen 8, 16, 91, 91/1, 91/1-1, 91/1-5.
zloraba osebnih podatkov - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba osebnih podatkov - javna objava osebnih podatkov - lastninski list - zakonski znaki kaznivega dejanja - prekrivanje z zakonskimi znaki prekrškov - načelo pravne države - načelo zakonitosti v kazenskem pravu - genetična razlagalna metoda - neskladje kazenskega zakona z ustavo - načelo določnosti pravnih pravil - teleološka razlaga zakona - kaznivost dejanja po samem zakonu - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
Sicer drži, da je dodaten zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1B zožil obseg kaznivih izvršitvenih oblik, vendar obdolženke po KZ-1 zaradi neustavnosti prvega odstavka 143. člena (opis dejanja je bil v nasprotju z načelom zakonitosti, saj ni bil določno razmejen od prekrškov po ZVOP-1) sploh ne bi bilo dopustno kazenskopravno obravnavati, zato je novela KZ-1B v konkretnem primeru strožji kazenski zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075384
ZPP člen 11. OZ člen 375, 381. ZOdvT člen 8, 8/1.
denarno kaznovanje strank - zloraba procesnih pravic - procesne obresti - prepoved obrestnih obresti - odvetnik - zastopanje več strank - odvetniška nagrada - nagrada za postopek
Tožena stranka se je v postopku branila z več argumenti; z večino njih ni uspela. Tako se je poleg ugovora nevednosti sklicevala še na ugovor ničnosti poroštvene izjave, se pri tem sklicevala na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, kako naj bi bila poroštvena izjava pravilno sestavljena, opozorila na pretiran zahtevek (glede stroškov opominov) in opozarjala na nezadostno trditveno podlago tožeče stranke.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je vendarle v delu zahtevka uspel, saj je v celoti uspel glede stroškov opominov, kar pa ni zanemarljivi del zahtevka. Višje sodišče ob pregledu spisa sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi navajala več sicer neutemeljenih argumentov, vendar je treba upoštevati, da vloge, zlasti glede na končni izid postopka, ki je bil v nezanemarljivem delu za toženo stranko uspešen, ni mogoče opredeliti kot take, ki bi bila vložena z očitno neutemeljenimi ugovori in ki bi hkrati imela znake zlorabe pravice (do sodelovanja v postopku). Upoštevajoč celoten potek tega postopka, delno utemeljenost ugovornih navedb in specifičnost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po presoji višjega sodišča pritožniku ni mogoče očitati zlorabe pravice do sodnega varstva, ki bi bila storjena z namenom iz drugega odstavka 11. člena ZPP.
vzročna zveza - ekskulpacijski razlogi - splošni pogoji
Odgovornost za prometno nesrečo je izključno na strani drugega udeleženca, zato je tožnik uspel dokazati, da ni vzročne zveze med tem, da je bil pod vplivom mamil in prometno nesrečo ter posledično njegove telesne poškodbe.
Tožena stranka nadalje trdi, da ekskulpacijskih razlogov za izpodbijanje domneve vzročnosti Splošni pogoji ne določajo, kar naj bi pomenilo, de je zavarovalno jamstvo tožene stranke avtomatično izključeno. Tudi v primeru, če bi takšna razlaga Splošnih pogojev obveljala, pa bi moralo sodišče uporabo takšnih določil Splošnih pogojev zavrniti, saj je neizpodbojnost pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi delovanja mamil na zavarovanca in nezgodo zanj pretirano stroga (drugi odstavek 121. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pristojnost v mednarodnih sporih – tožba zoper drugo državo – uporaba ZMZPP – acta iure imperii
Ker gre v danem primeru ravno za primer, ko tožnica zahteva odškodnino zaradi neustreznega ravnanja državnih organov druge države, za določitev pristojnosti v predmetnem sporu ni mogoče uporabiti navedene Uredbe. Dejstvo, da ima tožba civilnopravni značaj, ker se z njo zahteva denarna odškodnina, je v tem primeru brez vsakršnega pomena.
Izrek sodbe, v katerem je sodišče zgolj povzelo besedilo, ki se sicer nanaša na obtoženega A. A., sklicuje pa se tudi na druge dele obtožbe, ne da bi bili ti v izrek povzeti, je nerazumljiv (obtožba je bila vložena zoper več obtožencev zaradi več kaznivih dejanj, postopek zoper A. A. pa je bil izločen iz skupnega obravnavanja).