ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085889
ZOZP člen 41. OZ člen 150, 151.
obvezno zavarovanje v prometu – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – regres zavarovalnega združenja – povrnitev izplačane odškodnine – povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost lastnika vozila – nevozno vozilo – privolitev v vožnjo – nevarna stvar – odgovornost za škodo od nevarne stvari – protipravnem odvzem nevarne stvari imetniku – soprispevek oškodovanca – zastaranje regresnega zahtevka
Zastaranje regresnega zahtevka začne teči po izplačilu odškodnine, to je 25. 2. 2011, in splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
Toženec z ničemer ni dokazal, da je bil dovolj skrben pri hrambi ključev osebnega avta, zlasti ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi moral mladoletnemu sinu onemogočiti dostop do ključev osebnega avtomobila.
Z zamudno sodbo sodišče o utemeljenosti zahtevka odloči na podlagi tožbenih navedb – zatrjevanih dejstev, ki se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznana in niso predmet dokazovanja.
Zaradi domneve, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, priznana, dokazov ni treba izvajati in resničnosti navedb tožeče stranke ni treba preizkušati. Presoja eventualnega nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in dokazi se ne sme preleviti v dokazovanje, s katerim bi se ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – preizkusno obdobje – stečajna masa – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – otroški dodatek – potni stroški
Otroški je dodatek prejemek, ki je izvzet iz stečajne mase. Zato ne sodi v osnovo za izračun zneska prejemkov, ki po prvem odstavku 393. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, saj se po navedeni določbi pri izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika upoštevajo le tisti stalni prejemki, ki spadajo v stečajno maso.
Da je znesek prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP lahko spadali v stečajno maso, okoliščina, ki lahko vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja, potrjuje določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
ZSpo člen 64. ZTLR člen 22, 22/1. SPZ člen 92, 98.
lastninjenje športnih objektov – športni objekti občinskega pomena – društvo – upravljanje športnih objektov – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem svetu – pravica do posesti
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu, ne glede na to, ali je graditelj gradil zakonito in s pravico uporabe nepremičnine.
ZD člen 79, 79/3, 85, 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.
dedovanje na podlagi oporoke – volja oporočitelja – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – kršitev načela neposrednosti – dokazna ocena – pravica do izjave – protispisnost
Ker je za odgovor na vprašanje, kaj je zapustnik z oporočnimi zapisi hotel doseči, torej kakšna je bila njegova prava volja, treba ugotavljati pravno relevantna dejstva, mora zapuščinsko sodišče, če ni soglasja udeležencev o vsebini oporoke, prekiniti postopek in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Stranka na napotitveni sklep ni vezana. Tožbo lahko vloži tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom, kot je navedeno v napotitvenem sklepu.
solastnina – ureditev razmerij med solastniki – način uporabe solastne stvari – parkiranje na funkcionalnem zemljišču
Solastniki sicer urejajo razmerja glede uporabe solastne stvari s sporazumom, če tega ni, pa ga lahko nadomesti sodna odločba, kar jasno izhaja iz določbe 112. člena ZNP. Predmetna določba daje pritožniku kot solastniku funkcionalnega zemljišča možnost vložiti predlog v zvezi z načinom uporabe solastne stvari – parkiranjem na funkcionalnem zemljišču. V skladu z določbo 112. člena ZNP ima predlagatelj pravico do podrobnejše opredelitve uporabe, ki je sorazmerna deležem oz. določitve načina uporabe.
podizvajalska pogodba – pogodbena kazen za neizpolnitev stranske obveznosti – zapadlost terjatve – zastaranje tožbenega zahtevka – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je bila tožba vložena šele 7. 4. 2015, je bila vložena po nastopu zastaranja, saj bi izvajalec, kot je pojasnjeno zgoraj, lahko že leta 2009 (ob predložitvi garancije) zahteval plačilo zadrževanih sredstev. Do vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) je torej že pretekel ne le zastaralni triletni rok iz 349. člena OZ, ampak tudi splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
DRUŽINSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081574
ZZZDR člen 129. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 214.
preživnina za mladoletnega sina – košarka – športna aktivnost – kurjava na drva – mesečna anuiteta kredita – brezplačna pravna pomoč – proračun Republike Slovenije
Prvo sodišče je pravilno ravnalo, ko je v okviru tožničinih materialnih zmožnosti od njene plače odštelo mesečno anuiteto kredita, vzetega za ureditev novega doma oziroma za reševanje stanovanjskega problema tožnice in treh otrok.
Toženec ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka tožnice (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te stroške je toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, ker je tožnici bila v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč (tretji odstavek 46. člena ZBPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080172
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 965, 965/2. ZZasV člen 37, 37/2. ZPP člen 14. KZ člen 127, 135, 135/1.
odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo, ki izvira iz dejavnosti varovanja oseb – zasebno varovanje – ravnanje varnostnika – identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – stopnja krivde – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovanje pred odgovornostjo – obvezno zavarovanje – direktna tožba – ugovori iz zavarovalne pogodbe – delo na črno – pogodba o zaposlitvi
Pravdno sodišče lahko ugotovi dejstva drugače kot kazensko sodišče, vendar le v okviru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, ki ga je ugotovilo kazensko sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085872
ZPP člen 337. OZ člen 83.
leasing – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – predhodno vprašanje – litispendenca – pogodba o finančnem leasingu za osebno vozilo – prepoved dajanja vozila v uporabo tretji osebi – skrbnost leasingojemalca – razlaga pogodbe – nejasna določila – nedovoljene pritožbene novote – potrebni stroški
Ker gre za odločitev o predhodnem vprašanju, sodišče v tej pravdi nanjo ni vezano v smislu litispendence, se je pa na razloge iz omenjenih odločb utemeljeno sklicevalo kot na primerljivo sodno prakso.
Toženka je imela možnost, da ob sklenitvi leasing pogodbe zaprosi za izdajo soglasja za uporabo vozila tudi njenemu izvenzakonskemu partnerju. Če tega ni zahtevala, bi glede na izrecna pogodbena določila morala ravnati tako skrbno, da do uporabe s strani tretjih oseb ne bi prišlo. Tretji pa so vsi, ki niso pogodbene stranke, med njimi tudi izvenzakonski partner.
Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima le relativne učinke.
Izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. členu OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja. Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. členom OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZD člen 62, 76, 78, 99, 101, 101/1. ZOR člen 51, 52. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno dedovanje – oporoka – neveljavnost oporoke – ničnost – rok za izpodbijanje oporoke – sosporništvo – ugovor pasivne legitimacije – dopolnitve oporoke – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivi razlogi
Zapustnik ni zavezan celotne oporoke napraviti v isti listini, torej na enem kosu papirja, temveč je vsebina lahko zapisana na več listih. Ker zakon ne zahteva, da bi bilo razpolaganje s premoženjem za primer smrti storjeno v enem pravnem poslu, je dopustno, da oporočitelj oporočno besedilo tudi dopolnjuje. Razni dostavki, dodatki in dopolnila niso prepovedani, seveda pa morajo biti tudi ti sestavljeni v eni izmed oblik, ki jih zakon predpisuje za veljavnost oporoke. Gre torej za novo oporoko, katere vsebina pa je le v dopolnitvi predhodne oporoke. S kasneje dodanim besedilom lahko tako oporočitelj denimo razpolaga z novo pridobljenim premoženjem, posamezna določila oporoke razveljavi ali pa delitev premoženja podrobneje določi. V kolikor je vsebina listin komplementarna in v tesni medsebojni zvezi, je šteti, da predstavlja enovito izjavo poslednje volje. Pri tem ni bistveno, ali so posamezne listine nastale v večjem časovnem razmaku.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42, 42/2. ZPP člen 117, 117/4. dokument : VSM0023110.
ugovor po izteku roka - domneva umika - pritožba zoper sklep o umiku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Glede na določila četrtega odstavka 117. člena ZPP mora predlagatelj, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
- Ker je dolžnica vložila ugovor, ki ni bil sposoben za obravnavanje, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085514
OZ člen 9, 9/1, 95, 95/1, 125, 125/1, 131, 131/1, 587.
poslovni prostor – stroški upravljanja in obratovanja – najemna pogodba – odškodnina – aktivna stvarna legitimacija – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pacta sunt servanda – izpodbojnost – zmota – pobotni ugovor
Najemna pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama (prvi odstavek 125. člena OZ). Na temelju najemne pogodbe torej najemnica ne more od na tej pogodbi neudeležene tretje osebe zahtevati ničesar. Ker je tretja oseba v tej zadevi tožeča stranka, torej ne more zahtevati odškodnine od tožeče stranke.
Neveljavnosti pogodbe zaradi obstoja izpodbojnega razloga ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 20. ZZZZDR člen 116, 116/1, 120.
pravica do družinskega življenja – roditeljska pravica staršev – alkoholizem – odvzem roditeljske pravice – biološki starši – rejniki
Prvo sodišče je obširno povzelo ugotovitve strokovnih delavk ter izvedencev psihologa in psihiatrinje, nato pa tudi na podlagi njihovih ugotovitev zaključilo, da ni realnih možnosti za vrnitev A. v matično družino. Takšna odločitev posledično narekuje prekinitev začasnega ukrepa namestitve v rejništvo in trajnejšo ureditev razmerja.
Stroške stanovanja (upravnika, komunale, elektrike …, razen stroškov rezervnega sklada, ki jih je dolžan plačati (so)lastnik), je dolžan plačevati tisti, ki to koristi, torej toženec. Tožnica je izkazala, da je stroške (toženca) plačala, zato jih sedaj od njega utemeljeno zahteva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/5.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 ni prekluzivni, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega pravilno zaključilo, da je lahko v zapuščinskem postopku predložena oporoka v najboljšem primeru le fotokopija zapustnikove oporoke z dne 17. 4. 2007, kar po stališču sodne prakse ni oporoka, ampak le preslikava lastnoročnega podpisa ter vsebine oporoke in ne izpolnjuje zahteve iz 63. člena ZD.