izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085868
ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDS člen 8, 9.
sporazum – razlaga sporazuma – razdelitev premoženja – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi nepremičnine – zavrnitev dokaznih predlogov – nedovoljene pritožbene novote
Presoja, ali sta stranki z dogovorom razdelili skupno lastnino tako, da sta učinkovito oblikovali etažno lastnino, ali pa sta sklenili zgolj dogovor o uporabi nepremičnine, ki v solastninska razmerja, nastala s sklepom o dedovanju, ne posega.
Etažna lastnina ni učinkovito oblikovana, če eden izmed solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja drugih določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, kot tudi ne, če je med solastniki sklenjen dogovor o uporabi solastnine.
Ključno je, da iz sporazuma ne izhaja, da z njim nastajata dve samolastniški stvari, kar zadošča za zavrnitev tožničinega zahtevka. Pritožnica ima sicer prav, da je treba sporazum razlagati v duhu časa, v katerem je nastal, in upoštevaje tedanjo sodno prakso, a ob tem zmotno meni, da sleherni tovrstni sporazum že predstavlja dogovor o vzpostavitvi etažne lastnine. Tudi ZPDS je razlikoval med trajnim preoblikovanjem solastnine v etažno lastnino in začasno razdelitvijo uporabe solastne stavbe. Kljub pravicam solastnikov do izključne posesti na posameznih delih stavbe gre v takih primerih z lastninskopravnega vidika še zmeraj za solastnino.
motenje posesti stvarne služnosti – zabitje lesenega kola med stranice vrat – vožnja s kmetijskimi stroji in priključki – širina zračnega prostora nad potjo – istovetnost tožbenega zahtevka – sprememba tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – širši obseg posestnega varstva – prekluzivni rok – posest pravice
Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – kršitev pravil o vročanju – vročanje – vročanje pooblaščencu
Kadar ima stranka pooblaščenca, vroča sodišče sodna pisanja po določbi 137. člena ZPP in ne po določbah 142. člena ZPP, ki določajo osebno vročitev stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078077
SZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 60, 60/1, 62. ZPP člen 181, 181/1. ZGD-1 člen 3, 3/2.
upravljanje večstanovanjskih stavb - dva upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju - pravnomočna pravica do izbire upravnika - pridobitna dejavnost
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi obravnavalo spor iz razmerja med dvema pravdnima strankama, od katerih je vsaka zatrjevala, da je upravnik večstanovanjske hiše.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da tožena stranka s tem, ko ji ne prepusti upravljanja v večstanovanjski hiši, posega v njeno pravico do upravljanja, ker je poseg v pravico upravljanja poseg v pravico etažnih lastnikov in ne v pravico upravnika.
Sodišče prve stopnje je zato v konkretnem primeru pri presoji aktivne legitimacije tožeče stranke, da od tožene stranke zahteva podatke in listine, ki se nanašajo na etažne lastnike večstanovanjske hiše, pravilno upoštevalo pravico ustrezne večine etažnih lastnikov do izbire upravnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085889
ZOZP člen 41. OZ člen 150, 151.
obvezno zavarovanje v prometu – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – regres zavarovalnega združenja – povrnitev izplačane odškodnine – povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost lastnika vozila – nevozno vozilo – privolitev v vožnjo – nevarna stvar – odgovornost za škodo od nevarne stvari – protipravnem odvzem nevarne stvari imetniku – soprispevek oškodovanca – zastaranje regresnega zahtevka
Zastaranje regresnega zahtevka začne teči po izplačilu odškodnine, to je 25. 2. 2011, in splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
Toženec z ničemer ni dokazal, da je bil dovolj skrben pri hrambi ključev osebnega avta, zlasti ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi moral mladoletnemu sinu onemogočiti dostop do ključev osebnega avtomobila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085514
OZ člen 9, 9/1, 95, 95/1, 125, 125/1, 131, 131/1, 587.
poslovni prostor – stroški upravljanja in obratovanja – najemna pogodba – odškodnina – aktivna stvarna legitimacija – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pacta sunt servanda – izpodbojnost – zmota – pobotni ugovor
Najemna pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama (prvi odstavek 125. člena OZ). Na temelju najemne pogodbe torej najemnica ne more od na tej pogodbi neudeležene tretje osebe zahtevati ničesar. Ker je tretja oseba v tej zadevi tožeča stranka, torej ne more zahtevati odškodnine od tožeče stranke.
Neveljavnosti pogodbe zaradi obstoja izpodbojnega razloga ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/5.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 ni prekluzivni, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080106
ZFPPIPP člen 417, 417a, 417c. ZD člen 9, 128, 219. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – lastnina Republike Slovenije – izročitev zapuščine pristojnemu organu – obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev – stečaj zapuščine brez dedičev – zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ker zapuščinsko sodišče ni odločilo, kdo je dedič in tudi ne, da gre za zapuščino brez dediča, je preuranjena odločitev, da se postopek nadaljuje proti Republiki Sloveniji, ki je v zapuščinskem postopku priglasila in pridobila zapuščino na podlagi 128. člena ZD. Če bo zapuščinsko sodišče odločilo, da dedičev ni, bo zapuščina prešla po 9. členu ZD na Republiko Slovenijo, ki bo tedaj odgovarjala za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja in bo morala vstopiti v pravdo namesto med pravdo umrle druge tožene stranke. RS lahko odkloni prevzem zapuščine brez dedičev, če zahteva v zapuščinskem postopku, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, in v roku, kot ga določa ZFPPIPP, vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dediča.
OZ člen 3, 15, 86, 239, 239/1. S kupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 5, 5/1, 5/3. Splošni pogoji in splošna tarifa za javno priobčitev fonogramov in sekundarno radiodifuzno oddajanje fonogramov.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba tarife - dejavnost diskotek
Tarifni del Skupnega sporazuma o višini nadomestil za uporabo varovanih del ne velja za dejavnost diskotek.
V skladu s tretjim odstavkom 16. člena Statuta OZS lahko član izstopi iz članstva na podlagi pisno podane izjave o izstopu iz članstva. Vloži jo lahko kadarkoli med letom. Navedeno pomeni, da je treba izjavo posredovati Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, tega pa tožena stranka ni dokazala.
Sodišče ni navedlo (le), da bi morala tožena stranka tožeči stranki poslati izstopno izjavo s priporočeno pošiljko. Navedlo je, da tožena stranka sodišču ni predložila dokaza o posredovanju te izjave, kar je pravilen zaključek, kot primer dokaza pa je navedlo potrdilo o priporočeni pošiljki, neposredno dostavo. Zgolj s predložitvijo izjave o izstopu tožena stranka vložitve le-te ni dokazala.
Z zamudno sodbo sodišče o utemeljenosti zahtevka odloči na podlagi tožbenih navedb – zatrjevanih dejstev, ki se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznana in niso predmet dokazovanja.
Zaradi domneve, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, priznana, dokazov ni treba izvajati in resničnosti navedb tožeče stranke ni treba preizkušati. Presoja eventualnega nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in dokazi se ne sme preleviti v dokazovanje, s katerim bi se ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080156
ZPP člen 179, 189, 189/1, 190, 190/1, 190/2.
aktivna legitimacija – odstop terjatve med pravdo – odstop terjatve pred pravdo – začetek teka pravde – vročitev tožbe toženi stranki
Določilo 190. člena ZPP, po katerem odtujitev pravice oziroma stvari, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, se nanaša na primere, ko do odtujitve pravice oziroma stvari pride med pravdo.
Tožeča stranka je odstopila terjatev pred pravdo, zato ni več aktivno legitimirana za tožbo in je treba njen zahtevek zavrniti.
Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima le relativne učinke.
Izročilna pogodba, s katero se izročitelj po 546. členu OZ zaveže, da bo svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem izročil in razdelil svoje premoženje, ustvarja obveznost le za izročitelja. Kadar pa si izročitelj v skladu s 551. členom OZ v pogodbi pridrži zase posamezne pravice, med pogodbenima strankama nastane dvostransko vzajemno obligacijsko razmerje.
DRUŽINSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081574
ZZZDR člen 129. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 214.
preživnina za mladoletnega sina – košarka – športna aktivnost – kurjava na drva – mesečna anuiteta kredita – brezplačna pravna pomoč – proračun Republike Slovenije
Prvo sodišče je pravilno ravnalo, ko je v okviru tožničinih materialnih zmožnosti od njene plače odštelo mesečno anuiteto kredita, vzetega za ureditev novega doma oziroma za reševanje stanovanjskega problema tožnice in treh otrok.
Toženec ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka tožnice (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te stroške je toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, ker je tožnici bila v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč (tretji odstavek 46. člena ZBPP).
odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – popolni odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost skrbeti zase – skrbnik za poseben primer – konflikt interesov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje le, da ima prizadeta oseba duševno bolezen, v konkretnem primeru paranoidno shizofrenijo, temveč mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti sama zase in za svoje pravice in koristi.
V novem odločanju bo moralo sodišče zaradi navzkrižja interesov postaviti novega skrbnika za poseben primer, ugotoviti, kako je živela do sedaj nasprotna udeleženka, zlasti ali je skrbela sama zase in kako je živela ali sama ali s pomočjo drugih in v posledici tega ali je še naprej zmožna skrbeti sama zase ter zavzeti stališče do izjave skrbnika in njegove sestre iz zapuščinskega postopka.
Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati udeležbo toženca v sporni prometni nezgodi ter njegovo kršitev zavarovalne pogodbe.
V tej zadevi je toženec vsa dejstva, ki so jih ugotovili policisti v javni listini, izpodbijal in zatrjeval, da so neresnična, zato je dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP o domnevi resničnosti vsebine listine prenehalo veljati, kar pa seveda ne vpliva na dokazno vrednost te listine v primerjavi z ostalimi dokazi.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – interni akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – vezanost na interni akt – določitev odškodnine – postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine
Ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče. Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada.