rubež denarnih sredstev preko dovoljenega limita – prenos v izterjavo – plačilo dolga za drugega – povrnitev plačanih sredstev
Na podlagi ugotovitve, da je tožnica po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 138. člena ZIZ poravnala del toženkinega dolga z zarubljenimi sredstvi, je bilo potrebno ob pravilni uporabi 197. člena OZ njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi.
Odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – neustrezna zaposlitev – neupravičena obogatitev – vračilo izplačanih sredstev
Pravni temelj za izplačilo odpravnine je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, na podlagi katere je tožeča stranka toženki izplačala odpravnino. Ta pravni temelj kasneje ni odpadel. Tožeča stranka je kot delodajalec vezana na podano odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in je naknadno tudi ne more spreminjati ali popravljati. Zato toženka ni bila obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ).
ZPP člen 142, 142/1, 257, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje zakonitega zastopnika - vabilo stranki za zaslišanje - pravilno in pravočasno vabljenje - vročitev neposredno zakonitemu zastopniku - osebno vabljenje - opozorilo na posledice neodziva na vabilo - neodziv na vabilo - pravica do sodelovanja v postopku - dokazni predlog nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je povabilo zakonitega zastopnika tožene stranke na zaslišanje, vendar se slednji na vabilo ni odvzal, zaradi česar tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je brez njegovega zaslišanja ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ter da sodne odločbe ni mogoče opreti na enostransko izpovedbo tožeče stranke.
Pritožbene navedbe, da vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno, ker je bilo vročeno neposredno zakonitemu zastopniku tožene stranke, ne pa pooblaščencu tožene stranke, so neutemeljene, saj je treba stranko na narok, na katerem namerava sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem strank, vabiti osebno. Določba 137. člena ZPP (ki določa, da se sodna pisanja vročajo pooblaščencu) v tem primeru ne pride v poštev.
Stranka se ne more sklicevati na to, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do obravnavanja oz. sodelovanja v postopku, ker ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – dokazna ocena – argumentacija dejanskih ugotovitev
Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi, da je tožnik poslal sodišču elektronsko sporočilo, upoštevalo različne dokaze. Delovna metoda, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje pri izboru dokazov, nima pomanjkljivosti. Izvedene dokaze je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v rezultate take argumentacije, iz katere izhajajo prepričljive dejanske ugotovitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079613
SPZ člen 66, 66/1, 67, 68, 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - solastnina - dejanska etažna lastnina - ključ delitve stroškov - nova določitev deležev - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov - uporaba dela stvari
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej, ne glede na to, ali gre za solastnino ali (dejansko) etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0084831
OZ člen 148. ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 21. URS člen 23, 26.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz izčrpno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je izvršilna sodnica odločala po vrstnem redu glede na čas vložitve predloga za izvršbo, da zadeva ni veljala za prednostno, a se je zaradi nenehnih urgenc in ugovorov dejansko obravnavala kot taka, ter da sta dolžnica in njen pooblaščenec izkoristila vse procesne možnosti, ki so jima bile na voljo, kar je odločanje o zadevi podaljševalo. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sodnici ni mogoče očitati kršitve procesnih pravil in pomanjkanja profesionalne skrbnosti.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela velja, da mora biti prevoz po (najkrajši) poti dejansko možen. V primeru, da je potrebno pri določanju stroškov prevoza na delo in z dela upoštevati tudi pešpot, mora biti ta pešpot tudi dejansko možna, kar pa za pešpot v konkretnem primeru ne velja. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ta del poti za tožnika ni sprejemljiv. Tožbenemu zahtevku iz tega naslova je zato pravilno ugodilo.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
DRUŽINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084634
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 52, 52/1, 58. ZPP člen 214, 214/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
zunajzakonska skupnost – neupravičena obogatitev – posebno premoženje – vračilo varščine – zavarovalnina – plača – dohodnina – prodaja delnic – nagrada za postopek – zastopanje več oseb
Iz ugotovitev sodbe ne izhaja, da je prva tožnica prispevala sredstva iz svojega posebnega premoženja. Ugotovljeno je, da je tožnica dobila denar iz zavarovalnine, regresa, plače, dohodnine in prodaje delnic. Navedeno niso dohodki, ki bi sami po sebi nudili podlago za zaključek, da gre za tožničino posebno premoženje. Zahtevek za vrnitev tega, kar je prva tožnica prispevala k položeni varščini in je bilo vrnjeno na toženčev račun, tako ne more temeljiti na določbah o neupravičeni obogatitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084852
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – kategorizacija nepremičnin – občinska cesta – protipravno ravnanje občine – prekinitev postopka
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi manjše vrednosti nepremičnin v njegovi lasti, prek katerih teče cesta, ki jo je toženka s svojim predpisom kategorizirala kot občinsko cesto. Izpodbijani sklep zavzema pravilno stališče, da odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja ni odvisna od odločitve v razlastitvenem postopku, zaradi česar predlog toženke za prekinitev postopka ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080136
OZ člen 103, 108, 109. ZASP člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – neposredovanje podatkov o prodaji – evidenca dohodka – delno neplačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – veljavnost odstopne izjave – neznatni del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo.
Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije.
Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – razlogi sodbe – prosta presoja dokazov – premoženje podjetnika
Kot pravilno ugotavlja sama pritožba, je lahko sodišče prve stopnje kot skupno upoštevalo le tisto premoženje, ki to še vedno je. Tako v ta okvir ni moglo šteti stanovanja v S., saj med pravdnima strankama ni bila nesporna le okoliščina, da gre za takšno (torej skupno) premoženje, ampak tudi, da ga je tožnik brez toženkinega soglasja podaril njunemu sinu.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo
V drugem sodnem sporu je tožnica uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi, ki ji jo je tožena stranka podala v času odpovednega roka po podani redni odpovedi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega individualnega delovnega spora. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V predmetni zadevi vprašanje nezakonitosti (kasneje podane) izredne odpovedi ni predhodno vprašanje za odločitev v predmetni zadevi.
ugovor pravne narave - odločanje o ugovoru v končni odločbi - pravno sredstvo zoper odločbo o ugovoru - krajevna pristojnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Ker v 322. členu ZKP ni določeno, da mora sodišče o ugovorih pravne narave obdolženca ali zagovornika odločiti s posebnim sklepom, sodišče njihovo utemeljenost presoja ob odločanju o obtožbi upravičenega tožilca in svojo odločitev v zvezi z ugovori pravne narave pojasni v obrazložitvi odločbe (sklepa ali sodbe), s katero je odločilo o obtožbi, stranki in zagovornik pa lahko odločitev sodišča o ugovorih pravne narave izpodbijajo v pritožbi zoper to odločbo.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 227, 383. ZPP člen 157, 316, 316/1.
odločitev o pravdnih stroških – stečajni postopek – zavrženje tožbe – priznanje terjatev v stečaju – pripoznava tožbenega zahtevka v pravdi
V postopku osebnega stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka (tako predmetni individualni delovni spor kot stečajni postopek) je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi skorajda v celoti uspela (zavrnjen je bil del zahtevka za plačilo stranske terjatve, s katerim niso nastali posebni stroški). Glede na to je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zato upravičen do povrnitve stroškov celotnega postopka (smiselna uporaba 157. člena ZPP), tožena stranka pa sama krije svoje stroške tega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085576
ZPP člen 185, 185/1, 280, 280/2, 305a. OZ člen 635, 635/2, 636, 640, 1050.
podjemna pogodba – nasprotna tožba – narava nasprotne tožbe – (poravnalni) narok v postopku po nasprotni tožbi – združitev postopkov na naroku – sprememba tožbe po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba številke računa – neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe – končni obračun – narava končnega obračuna – izpolnitev z napako – jamčevalni zahtevki – zahtevek za znižanje plačila – oblikovalni zahtevek – nepravilno postavljen zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Nasprotna tožba je sicer res samostojna toženčeva tožba zoper tožnika. Gre za njegovo ofenzivno obrambno sredstvo v pravdi, v kateri je (do tedaj) nastopal le kot toženec. Njena glavna značilnost pa je določena povezanost s tožbenim zahtevkom iz prvotne tožbe. Prav zato je smiselno, da se obe tožbi združita v istem postopku. Gre za izraz načela ekonomičnosti postopka in pravne varnosti. Že sama vložitev nasprotne tožbe pa predpostavlja združitev obeh postopkov v enotno obravnavanje.
Poravnalni narok ni obvezen.
Za zahtevke za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni tožbeni zahtevek, usmerjen k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti storitve, ki je posledica stvarnih napak. Takšnega zahtevka tožena stranka v konkretnem primeru ni postavila. Posledično ni moglo priti do izdaje oblikovalne sodbe, ki bi lahko bila podlaga uveljavljanemu kondikcijskemu zahtevku.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožnika. Če ta za uveljavitev svojih pravic izbere napačno pot, njegove napake ni mogoče sanirati skozi materialno procesno vodstvo.
OZ člen 12, 54, 54/1, 92, 252, 252/1, 252/3, 421, 421/1, 421/2, 425, 425/1, 425/2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop terjatve – odstop terjatve namesto izpolnitve – ugovor aktivne legitimacije – pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja – sklenitev krovne pogodba – ustna sklenitev pogodbe – sporazum o bistvenih sestavinah pogodbe – indici o sklenitvi pogodbe – kršitev izvedbene pogodbe – dolžnost opredelitve sodišča do strankinih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da tožnik odgovornost toženke utemeljuje tudi s trditvami o pogodbeni odškodninski odgovornosti. Ker zastaranja terjatve za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ne ureja prvi ampak tretji odstavek 252. člena OZ, bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju ugovor zastaranja presojati tudi ob upoštevanju te določbe.
Pritožnik v zvezi s povzetimi trditvami v pritožbi najprej opozarja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali je bila med odstopnico in toženko v aprilu 2007 res sklenjena veljavna krovna pogodba in kakšna je bila njena vsebina, sploh ni ukvarjalo, čeprav bi se moralo. Pritožbeno sodišče mu pritrjuje, saj gre za odločilno dejstvo. Odločilno je zato, ker je ugotovitev, da je bila pogodba (veljavno) sklenjena, predpogoj, da je mogoče sploh govoriti o njeni kršitvi.
pravica do povračila škode – policisti – prijetje – vklepanje – nameščanje v intervencijsko vozilo – udarec v obraz – nujen ukrep – sorazmeren ukrep – govorilnica
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine in prvi toženki (oz. njenim policistom) očital protipravna ravnanja ob prijetju, vklepanju, nameščanju v intervencijsko vozilo in v govorilnici, zaradi katerih je bil telesno poškodovan.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku le delno ugodilo, ker je ugotovilo, da le eden od ukrepov, ki so jih uporabili policisti proti tožniku (udarec policista v obraz), ni bil nujen in sorazmeren.