OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079613
SPZ člen 66, 66/1, 67, 68, 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - solastnina - dejanska etažna lastnina - ključ delitve stroškov - nova določitev deležev - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov - uporaba dela stvari
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej, ne glede na to, ali gre za solastnino ali (dejansko) etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085513
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 184, 184/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predhodna odredba – domača sodna odločba – odločba okrožnega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitvena odločba ustavnega sodišča – spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe – dopustne pritožbene novote – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP.
S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.
Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe ali pogodbe, ki je prenehala z učinkom ex tunc.
Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.
Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.
Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085531
OZ člen 17, 17/2, 88, 92. ZASP člen 146, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. URS člen 125. ZPP člen 337, 337/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
sorodne pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravna narava skupnega sporazuma – skupni sporazum kot prisilni predpis – uporabniki fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov 2005 – Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti – ustaljena sodna praksa – delna ničnost – varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja – enako varstvo pravic – neodvisnost sodnika – vezanost na ustavo in zakon – pritožbene novote – očitek opustitve materialnega procesnega vodstva – predpravdni stroški – povrnitev stroškov opomina na temelju ZpreZP-1 – stroški postopka – načelo uspeha – strošek odsotnosti iz pisarne
Drugi odstavek 17. člena OZ ureja poseben primer delne ničnosti, in hkrati tudi ureja pravno posledico. Namen ničnosti v takšnih zadevah je, da se pogodba znebi nedopustnega določila, in da velja brez njega, nadomesti pa ga dopustna določba prisilnega prava (88. člen OZ).
Pozitivni pogodbeni interes pomeni poslovno odškodninsko odgovornost toženca zaradi kršitve pogodb o finančnem leasingu in je sestavljen iz neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter pogodbeno dogovorjeno škodo v višini vsote že zapadlih leasing obrokov ter stroškov, povezanih z razdrtjem pogodbe.
Po prepričanju pritožbenega sodišča so določila v prevzemnem listu in Pravilih, ki urejajo solidarno obveznost imetnika kartice in družbe jasna. Iz njih tako izhaja, da toženec za obveznosti, nastale z uporabo poslovne kartice, odgovarja solidarno. Solidarni dolžniki pa za razliko od solidarnih porokov lahko dolgujejo z drugačnimi roki izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki (primerjaj drugi odstavek 395. člena OZ). Ker toženec ni gospodarski subjekt, za zastaranje njegove obveznosti velja splošni, petletni zastaralni rok.
Ker so pripadki (to je obresti in stroški) že po samem zakonu vključeni v pojem terjatev, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi morali biti izrecno in zneskovno opredeljeno vključeni v posodobljeni seznam terjatev.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080159
SPZ člen 66, 66/1, 70, 70/2. ZPP člen 359, 362. ZNP člen 125.
delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev stvari – upravičen interes – izplačilo razlike v vrednosti – prepoved spremembe na slabše
Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
Ker se z vmesno sodbo ne zaključuje odločitev o tožbenem zahtevku, pač pa se z njo odloči le o utemeljenosti njegove podlage, lahko pritožbeno sodišče z vmesno sodbo le potrdi ali spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka. Ne more izpodbijane odločitve spremeniti v zavrnilno, saj vmesna sodba ne more biti zavrnilna, ker je pogoj za njeno izdajo, da zadeva še ni zrela za končno odločitev.
nepravdni postopek – delitev solastnine – delitev nepremičnine, ki je predmet denacionalizacijskega postopka – prepoved razpolaganja z nepremičnino, glede katere obstaja dolžnost vrnitve v naravi – prekinitev nepravdnega postopka
Pri odločitvi o prekinitvi postopka delitve solastnine je sodišče pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 88. člena ZDen, po kateri z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve ter možnost, da bodo denacionalizacijski upravičenci, če bodo prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet tega nepravdnega postopka, prikrajšani za pravico dokazovati svoj močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele, ki jih želijo predlagatelja in nasprotna udeleženka.
ZPP člen 30, 30/1, 57, 57/1, 481, 481/2. SPZ člen 2, 99, 99/1.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - pravdni stranki - gospodarski družbi - vsebina tožbe - protipravno vznemirjanje - spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem
Pravdni stranki v navedenem sporu sta gospodarski družbi, vendar pa je treba upoštevati tudi, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo, ki temelji na določbi prvega odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da jo tožena stranka kot lastnika protipravno vznemirja z namestitvijo svojega poštnega nabiralnika na nepremičnini tožeče stranke. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic, temveč tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena SPZ.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo – opravičljivi razlogi
Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
solastnina – delitev solastnine – upravičen interes – želje pokojnega – obiskovanje Slovenije – dosedanja raba solastne stvari
Glede na to, da bi uporabljal stanovanjsko hišo le ob (redkih) obiskih Slovenije, nasprotni udeleženec ne more izkazovati (močnejšega) upravičenega interesa.
Želja pokojnega (po katerem sta udeleženca dedovala vsak polovico solastnih nepremičnin), da naj ta hiša ostane v družini, za ta postopek ni relevantna.
Dosedanja raba solastne stvari govori v prid močnejšemu interesu predlagateljice, ki želi hišo uporabljati tudi v bodoče.
pristojnost - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - gospodarski spor - civilni spor - spor o pristojnosti - plačilo odvetniških storitev
V konkretnem primeru gre za spor zaradi neplačila računa odvetniških storitev, v katerem je tožeča stranka odvetnik, zato nista izpolnjena niti subjektivni niti objektivni kriterij, skladno s katerima bi se navedeni postopek lahko vodil po pravilih postopka v gospodarskih sporih. Gre torej za civilno zadevo, za obravnavanje katere je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR, stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče.
pravica do povračila škode – policisti – prijetje – vklepanje – nameščanje v intervencijsko vozilo – udarec v obraz – nujen ukrep – sorazmeren ukrep – govorilnica
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine in prvi toženki (oz. njenim policistom) očital protipravna ravnanja ob prijetju, vklepanju, nameščanju v intervencijsko vozilo in v govorilnici, zaradi katerih je bil telesno poškodovan.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku le delno ugodilo, ker je ugotovilo, da le eden od ukrepov, ki so jih uporabili policisti proti tožniku (udarec policista v obraz), ni bil nujen in sorazmeren.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Do trpinčenja tožnice na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 oziroma 6.a člena ZDR ni prišlo (o tožnici in njenem zdravstvenem stanju se ni govorilo z namenom trpinčenja; v dokaznem postopku niso bile potrjene tožničine navedbe o domnevnih govoricah o tem, da naj bi tožnica slabše dojemala stvari,...), zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke iz tega naslova.
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Tožeča stranka sicer zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, vendar je v zemljiško knjigo že vpisana kot lastnica in prereka terjatev. Tako je označena terajtev iz izvršbe (9.168,26 EUR) tista vrednost spornega predmeta, ki je pravno relevantna. Ker ima tožeča stranka pravico pritožbe proti delu sklepa, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, lahko izpodbija že v tej fazi odločitev o zvišani vrednosti spornega predmeta na 77,772,91 EUR.