odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravico do zasebnosti - enotna odškodnina - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti
Toženec je s sporno izjavo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. Izražanje mnenj predsednika Komisije in njegove izjave v javnosti pa imajo tudi zato, ker ta razpolaga s številnimi podatki, ki so zaupni, drugačen pomen, kot izjave novinarjev. Zagotovo imajo večjo težo in se v javnosti štejejo za bolj verodostojne. Njegove vrednostne sodbe, ki so povezovale tožnika z afero, so predstavljale protipraven poseg v tožnikovo osebnostno pravico.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080799
ZIZ člen 58, 272. OZ člen 183. ZPOmK-1 člen 63a, 63b. URS člen 22.
prepoved dejanj nelojalne konkurence - začasna odredba - prepoved dajanja izjav - varstvo ugleda in dobrega imena - škoda - razpis naroka - vročanje vloge v odgovor
S korespondenco verjetno izkazano sporočanje je po svoji vsebini in naravi takšno, da objektivno gledano samo po sebi z verjetnostjo škodi ali utegne škodovati ugledu in poslovanju upnice.
Ker je navedena škoda že po svoji naravi težko nadomestljiva, je kljub temu, da upnica navedene škode v predlogu za izdajo začasne odredbe ni kvantificirala v denarnem znesku, podala dovolj trditev, da je nastanek tovrstne škode mogoče verjetno ugotoviti.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210/2-3, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – spor med dediči o vsebini oporoke in velikosti dednih deležev – obstoj darila – vračunanje daril v dedni delež
Ob ugotovljenih dejstvih, da se dediči ne strinjajo o razumevanju zapustnikove prave volje, izražene v oporoki glede zapisanih zneskov in vštevanja v dedne deleže obeh oporočnih dedinj, bo treba oporočiteljevo pravo voljo ugotoviti v pravdi.
Zaradi posledic poškodbe čeljusti ima tožnik še vedno težave z odpiranjem ust, pri grizenju trde hrane, ne more maksimalno odpreti ust, pri večini obrokov čuti bolečino, oteženo je trdo hrano in težje grize. Vse to pri njem vzbuja duševne bolečine, saj njegovo življenje ni več tako kvalitetno kot prej. Gre za vsakodnevne večkratne omejitve, ki jih bo tožnik občutil do konca življenja, pri čemer je še relativno mlad (rojen leta 1972). Pravična odškodnina iz tega naslova - naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je 2.500,00 EUR.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo predplačila – dodatni rok za izpolnitev
Pravdni stranki sta rok izpolnitve obveznosti določili s pogodbo, pri čemer pa tožnik ni dokazal upravičenega razloga za odstop od pogodbe zaradi zamude tožene stranke z izpolnitvijo.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest – traditio brevi manu – predmeti v najetih prostorih
S kasnejšim nakupom škarij, do katerega je prišlo še pred rubežem, je nastal položaj iz prve alineje tretjega odstavka 60. člena SPZ, ko se izročitev premičnine šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve (traditio brevi manu).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – koncesijska pogodba – tuja kolektivna pogodba - božičnica
Tožnik je bil zaposlen na področju italijanskega spletnega igralništva. Tožena stranka je opravljala storitve spletnega igralništva v državi Italiji na podlagi koncesije, ki velja za italijansko spletno področje. Tožnik je do božičnice za sporno obdobje upravičen na podlagi italijanske nacionalne kolektivne pogodbe za terciarni sektor, trgovino in storitve, ki jo mora tožena stranka spoštovati na podlagi koncesijske pogodbe za prirejanje javnih iger na daljavo, ki je bila sklenjena med toženo stranko in italijansko upravo za carino in monopole.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1, 24. ZPP člen 18, 22.
Sodišče prve stopnje res v skladu z 18. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi, ali spada odločitev o sporu v pristojnost sodišča Republike Slovenije. Vendar pa v primeru, da sodišče meni, da je pristojno, posebna odločba o tem ni potrebna.
V primeru, da sodišče ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ta pa je v to privolila. Sodišče prve stopnje bo torej na pristojnost sodišča Republike Slovenije pazilo tudi v nadaljevanju.
Ob pravilni ugotovitvi prvega sodišča, da toženčevo posojilo A. A. v znesku 22.000,00 EUR ni dokazano, je pravilen tudi njegov zaključek, da je bil odstop dednega deleža A. A. neodplačne narave in da toženec ni uspel izpodbiti domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ, da je A. A. vedel, da s takšnim razpolaganjem škodi tožniku kot svojemu upniku.
ZPP člen 30, 30/1, 57, 57/1, 481, 481/2. SPZ člen 2, 99, 99/1.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - pravdni stranki - gospodarski družbi - vsebina tožbe - protipravno vznemirjanje - spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem
Pravdni stranki v navedenem sporu sta gospodarski družbi, vendar pa je treba upoštevati tudi, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo, ki temelji na določbi prvega odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da jo tožena stranka kot lastnika protipravno vznemirja z namestitvijo svojega poštnega nabiralnika na nepremičnini tožeče stranke. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic, temveč tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem na podlagi 99. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080136
OZ člen 103, 108, 109. ZASP člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – neposredovanje podatkov o prodaji – evidenca dohodka – delno neplačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – veljavnost odstopne izjave – neznatni del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo.
Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije.
Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.
Sodišče prve stopnje je na podlagi skrbne in vestne dokazne ocene poteka pretepa ugotovilo, da je bil tožnik tisti, ki je izzval tožence, tako besedno kot s fizičnim kontaktom s prvotožencem. Zato je povsem pravilen zaključek o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 20 %.
Predlagateljica je polog izvršila pred začetkom stečaja, zato depozit ni del stečajne mase. S položitvijo je obveznost predlagateljice prenehala. Z izjavo upnikov o sprejemu depozita pa je položitev postala tudi dokončna, zato predlagateljica deponiranega zneska ne more več vzeti nazaj.
Pravilnost postavljenih pogojev za prevzem depozita v vsakem primeru bremeni predlagateljico.
ZST-1 člen 33, 33/1, 33/2, 34a, 36, 37. ZPP člen 286, 286a.
zavlačevanje postopka – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov – kaznovanje pooblaščenca – pravica do pritožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse
Določilo, po katerem je zoper sklep o plačilu takse zaradi zavlačevanja sodnih postopkov dovoljena posebna pritožba samo, če vrednost izpodbijanega dela presega 150 evrov, je dejansko uporabno le za primere, ko sodišče naloži plačilo takse stranki ali stranskemu intervenientu, ki se pozneje lahko pritožita zoper končno odločbo. Drugi udeleženci namreč takšne pritožbe zoper končno odločbo, ki jo sodišče izda v posameznem postopku, v svojem imenu ne morejo vložiti, kar pomeni, da pritožbe zoper sklep v resnici sploh nimajo. Za takšno neenako obravnavanje taksnih zavezancev ni nobenega tehtnega razloga.
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Tožeča stranka sicer zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, vendar je v zemljiško knjigo že vpisana kot lastnica in prereka terjatev. Tako je označena terajtev iz izvršbe (9.168,26 EUR) tista vrednost spornega predmeta, ki je pravno relevantna. Ker ima tožeča stranka pravico pritožbe proti delu sklepa, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, lahko izpodbija že v tej fazi odločitev o zvišani vrednosti spornega predmeta na 77,772,91 EUR.
pravica do povračila škode – policisti – prijetje – vklepanje – nameščanje v intervencijsko vozilo – udarec v obraz – nujen ukrep – sorazmeren ukrep – govorilnica
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine in prvi toženki (oz. njenim policistom) očital protipravna ravnanja ob prijetju, vklepanju, nameščanju v intervencijsko vozilo in v govorilnici, zaradi katerih je bil telesno poškodovan.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku le delno ugodilo, ker je ugotovilo, da le eden od ukrepov, ki so jih uporabili policisti proti tožniku (udarec policista v obraz), ni bil nujen in sorazmeren.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085531
OZ člen 17, 17/2, 88, 92. ZASP člen 146, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. URS člen 125. ZPP člen 337, 337/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
sorodne pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravna narava skupnega sporazuma – skupni sporazum kot prisilni predpis – uporabniki fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov 2005 – Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti – ustaljena sodna praksa – delna ničnost – varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja – enako varstvo pravic – neodvisnost sodnika – vezanost na ustavo in zakon – pritožbene novote – očitek opustitve materialnega procesnega vodstva – predpravdni stroški – povrnitev stroškov opomina na temelju ZpreZP-1 – stroški postopka – načelo uspeha – strošek odsotnosti iz pisarne
Drugi odstavek 17. člena OZ ureja poseben primer delne ničnosti, in hkrati tudi ureja pravno posledico. Namen ničnosti v takšnih zadevah je, da se pogodba znebi nedopustnega določila, in da velja brez njega, nadomesti pa ga dopustna določba prisilnega prava (88. člen OZ).
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084594
SPZ člen 32. ZIZ člen 277. ZPP člen 163.
sklep o zavarovanju – spor zaradi motenja posesti – načelo hitrosti postopka – materialni rok – instrukcijski rok
Roki iz 32. člena SPZ sodijo v okvir prekluzivnih materialnih rokov. Pri prekluzivnih rokih pravica preneha po samem zakonu, sodišče pa jih ne more podaljšati. Zaradi prekluzije izgubljena pravica zahtevati sodno varstvo v motenjski pravdi ne oživi zaradi morebitnega roka, ki ga postavi sodišče. V teh primerih gre namreč za instrukcijske roke, prekluzija pa pomeni prenehanje pravice same na podlagi zakona.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke niso bistveno zmanjšale.