Ker se v obravnavani zadevi pravda še ni začela, saj zahteva za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora še ni bila vročena toženi stranki, o nastopu litispendence ni mogoče govoriti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo o umiku tožbe na podlagi prvega odstavka 188. člena ZPP, posledično pa je pravilno odločilo tudi o stroških pravdnega postopka na podlagi določila 158. člena ZPP.
odlog izvršbe na predlog upnika - predlog za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe - naknadno pristopljeni upnik
Sodišče presoja izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika v času odločanja o takšnem predlogu. Če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršbo. Če k že odloženi izvršbi naknadno pristopi nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanj učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenemu upniku gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom. To pomeni, da lahko tudi naknadno pristopljeni upnik predlaga predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, vendar pa svojega predloga ne more utemeljiti s trditvami, da pogoji za odlog izvršbe niso (več) izpolnjeni, ker sam ni soglašal s takšnim odlogom, temveč mora izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
vdovska pokojnina - preračun pokojnin
2. odstavek 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine iz 1. odstavka tega člena (preračun pokojnin po uradni dolžnosti) v drugi pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve Sporazuma, in v katerem je izrecno določeno, da če niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve Sporazuma, ostanejo dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala, velja tudi za vdovsko pokojnino. Ker je bila zahteva tožničinega moža za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine pri tožencu zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena, je nosilec zavarovanja v BIH v svoje breme prevzel invalidsko pokojnino, ki mu jo je z odločbo v letu 2000 priznal na podlagi skupne pokojninske dobe, to je pokojninske dobe, prebite v BIH in Sloveniji. S tem je ostala njegova obveznost tudi pravica do vdovske pokojnine, ki jo uveljavlja tožnica. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do vdovske pokojnine je zato utemeljeno zavrnjen.
Uveljavljanje neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za brezposelnost namesto nove pravice, je v avtonomni sferi zavarovanca oz. upravičenca pod pogojem, da svojo odločitev izrazi na predpisan oblični način.
Z drugostopenjsko odločbo z dne 10. 9. 2014 je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski posamični upravni akt z dne 8. 1. 20142, s katerim je izrečeno, da se: „Zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za preostali del vlagatelja, zavrne“ in hkrati odločeno, da o pravici do denarnega nadomestila odloči organ prve stopnje v ponovnem postopku. Vendar je cit. izrek prvostopenjskega upravnega akta pavšalen in nekonkretiziran. Iz njega ne izhaja, za kakšen preostali del neizkoriščene pravice sploh gre, za kakšno časovno obdobje oz. na podlagi katerega pravnomočnega posamičnega upravnega akta pravica ni bila v celoti izkoriščena. Ob povsem nekonkretizirani upravni odločbi pa ni mogoče zaključiti, da je bilo o pravici do preostalega dela denarnega nadomestila za brezposelnost že pravnomočno odločeno.
spor majhne vrednosti – pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga – delna plačila v obliki kompenzacij – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pravdni stranki sta v pobotih opredelili le pravno podlago terjatev ter znesek/višino do katere se bodo terjatve pobotale, nikjer pa tožena stranka ni opredelila višine dolga po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040 oziroma vtoževanem računu (le vtem primeru bi pripoznanje lahko veljalo do s strani dolžnika določene višine dolga in bi bilo relevantno pritožničino sklicevanje na odločbo VSL II Cp 1635/2009). Skladno z določbo drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka z delnimi plačili (v obliki kompenzacij) pripoznala celoten dolg po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040, na katero se nanaša račun št. 980016122.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – vodstveno delovno mesto – potek mandata - individualna pogodba o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Če je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe dokazan obstoj razloga nesposobnosti in ni drugih razlogov za nezakonitost odpovedi, potem takšna odpoved ni nezakonita zgolj zato, ker ponujena zaposlitev ni ustrezna. V nasprotnem primeru ZDR-1 v šestem odstavku 91. člena delavcu, ki sprejme neustrezno zaposlitev, niti ne bi priznaval pravice do sorazmernega dela odpravnine, saj priznanje te pravice predpostavlja obstoj (veljavne) pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, tako ni nezakonita zgolj zato, ker zaposlitev na ponujenem delovnem mestu ni bila ustrezna.
Za tožnikovo ženo, ki v letu 2012 ni imela dohodkov, ima pa jih v letu 2013, se na podlagi 3. odstavka 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev upoštevajo njeni tekoči dohodki iz leta 2013, ustrezno preračunani na raven preteklega leta 2012. Za tožnika pa se kljub temu, da je zaradi invalidske upokojitve prenehal prejemati plačo, po 1. odstavku 15. člena ZUPJS lahko upošteva le plača iz leta 2012. Za upoštevanje invalidske pokojnine, kot tekočega dohodka iz leta 2013, v obravnavanem obdobju v ZUPJS ni bilo podlage.
Šele s 5. členom ZUPJS-C, na katerega se je zmotno oprlo sodišče prve stopnje, je bil 15. člen ZUPJS spremenjen in dopolnjen tako, da v kolikor pride do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Ker so bili v predsodnem postopku upoštevani napačni dohodki družine, je sodišče prve stopnje izpodbijane odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
upravnik večstanovanjske stavbe – pogodba o opravljanju upravniških storitev – sprememba lastništva nepremičnine – pravni nasledniki
Pogodba o upravljanju z upravnikom je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in lastniki, ki imajo več kot 50 % solastniških deležev na večstanovanjski stavbi, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom se vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Ko je pogodba o upravljanju sklenjena, zavezuje vse etažne lastnike, v primeru spremembe lastništva nepremičnine pa tudi njihove pravne naslednike.
ZSVarPre člen 26, 26/3, 26/3-1, 26/1-5, 31, 31/1, 31/1-3, 31/2, 31/3, 49, 50, 50/2, 51, 51/2, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen12, 12/3, 12/4.
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka določbe o zmanjšanju zaradi zagotovljene oskrbe ne uporabljajo. Posledično je tožnici napačno priznalo varstveni dodatek v višini 130,52 EUR, to je brez znižanja zaradi zagotovljene osnove preskrbe oziroma hrane in bivanja. Organ, ki odloča o pravici do varstvenega dodatka, ima po 31. člena ZSVarP
re diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, upoštevaje 52. člen ZSVarPre pa tudi varstveni dodatek, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do varstvenega dodatka živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, oziroma ima zagotovljeno prehrano, to lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato je potrebno upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali se bo varstveni dodatek znižal in znižanje ovrednotiti, upoštevaje tudi 2. odstavek 6. člena ZUP, po katerem mora biti odločba v upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano.
Ker ima tožnica pri pri sinu zagotovljeno prehrano in bivanje, je utemeljeno znižanje varstvenega dodatka le na tej podlagi. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ustrezno znižalo znesek varstvenega dodatka, do katerega je upravičena tožnica.
Ne glede na jasno določbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP, ki preprečuje posege v pravice kupca (ki je na podlagi javne dražbe, zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj kupil določeno premoženje stečajnega dolžnika v okviru stečajnega postopka), je potrebno v sodnem postopku, v katerem uveljavlja tretja oseba (npr. predkupni upravičenec) zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe (ali katerikoli drug zahtevek, katerega uveljavitev posega v pravice kupca), vendarle upoštevati navedbe tožeče stranke o zatrjevanem obstoju okoliščin, ki kažejo na zlorabo prodaje v okviru stečajnega postopka.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/3. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – poškodba pri delu
Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084852
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – kategorizacija nepremičnin – občinska cesta – protipravno ravnanje občine – prekinitev postopka
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi manjše vrednosti nepremičnin v njegovi lasti, prek katerih teče cesta, ki jo je toženka s svojim predpisom kategorizirala kot občinsko cesto. Izpodbijani sklep zavzema pravilno stališče, da odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja ni odvisna od odločitve v razlastitvenem postopku, zaradi česar predlog toženke za prekinitev postopka ni utemeljen.
ZPP člen 142, 142/1, 257, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje zakonitega zastopnika - vabilo stranki za zaslišanje - pravilno in pravočasno vabljenje - vročitev neposredno zakonitemu zastopniku - osebno vabljenje - opozorilo na posledice neodziva na vabilo - neodziv na vabilo - pravica do sodelovanja v postopku - dokazni predlog nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je povabilo zakonitega zastopnika tožene stranke na zaslišanje, vendar se slednji na vabilo ni odvzal, zaradi česar tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je brez njegovega zaslišanja ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ter da sodne odločbe ni mogoče opreti na enostransko izpovedbo tožeče stranke.
Pritožbene navedbe, da vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno, ker je bilo vročeno neposredno zakonitemu zastopniku tožene stranke, ne pa pooblaščencu tožene stranke, so neutemeljene, saj je treba stranko na narok, na katerem namerava sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem strank, vabiti osebno. Določba 137. člena ZPP (ki določa, da se sodna pisanja vročajo pooblaščencu) v tem primeru ne pride v poštev.
Stranka se ne more sklicevati na to, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do obravnavanja oz. sodelovanja v postopku, ker ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1, 235, 235/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
V izredni odpovedi je tožena stranka tožniku očitala, da je spornega dne izbrisal račun, izdal nov račun z isto zaporedno številko za spremenjeni znesek in si znesek izbrisanega izdanega računa protipravno prilastil. Nadalje mu je očitala, da je v določenem obdobju na enak način izbrisal še 26 računov, jih nadomestil z vnovično izdajo računa z isto zaporedno številko za drug znesek, pri čemer si je znesek v višini izbrisanega računa protipravno prilastil na škodo delodajalca. Tožnik je storil očitane kršitve. S svojim ravnanjem je izpolnil znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (prvi odstavek 209. člena KZ-1), ki ga stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, in znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin (drugi odstavek 235. člena KZ-1), ki ga stori, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prvega odstavka tega člena. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Predlagateljica je polog izvršila pred začetkom stečaja, zato depozit ni del stečajne mase. S položitvijo je obveznost predlagateljice prenehala. Z izjavo upnikov o sprejemu depozita pa je položitev postala tudi dokončna, zato predlagateljica deponiranega zneska ne more več vzeti nazaj.
Pravilnost postavljenih pogojev za prevzem depozita v vsakem primeru bremeni predlagateljico.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo predplačila – dodatni rok za izpolnitev
Pravdni stranki sta rok izpolnitve obveznosti določili s pogodbo, pri čemer pa tožnik ni dokazal upravičenega razloga za odstop od pogodbe zaradi zamude tožene stranke z izpolnitvijo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085513
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 184, 184/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predhodna odredba – domača sodna odločba – odločba okrožnega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitvena odločba ustavnega sodišča – spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe – dopustne pritožbene novote – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP.
S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
Ker se z vmesno sodbo ne zaključuje odločitev o tožbenem zahtevku, pač pa se z njo odloči le o utemeljenosti njegove podlage, lahko pritožbeno sodišče z vmesno sodbo le potrdi ali spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka. Ne more izpodbijane odločitve spremeniti v zavrnilno, saj vmesna sodba ne more biti zavrnilna, ker je pogoj za njeno izdajo, da zadeva še ni zrela za končno odločitev.