EZ člen 70, 87. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 369, 369/3, 369/5. OZ člen 369, 369/3, 369/5, 1034, 1034/2, 1034/3. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 24/6. ZTLR člen 15. Akt Agencije Republike Slovenije za energetiko o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja člen 15. Splošni pogoji za dobavo toplote iz vročevodnega omrežja Javnega podjetja Toplotna oskrba d.o.o. člen 17, 17/1. Splošni pogoji Javnega podjetja Energetika Maribor d.o.o. za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor člen 1, 2, 2/1, 2/1-16, 19, 19/2, 22, 22/6.
Za terjatve, ki so nastale v času veljavnosti Splošnih pogojev iz leta 2006, izhaja torej subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika neprofitnega stanovanja že iz 22. člena Splošnih pogojev, kakor tudi iz 3. člena Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.
Za terjatve, ki so nastale v času veljavnosti Splošnih pogojev iz leta 2000, izhaja torej subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika neprofitnega stanovanja iz 3. člena Pogodbe o dobavi in sprejemu toplote in ne iz določb 15. člena ZTLR oziroma 68. člena SPZ, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. To velja tudi, če je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo ali zavarovanje (tretji odstavek v zvezi s petim odstavkom 369. člena OZ).
pravni interes - naknadno odpadel pravni interes - poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Ker je pritožben interes v konkretnem primeru vezan na obstoj možnosti poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, sodišče druge stopnje glede na to, da se upnik ni pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje (med drugim) zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter izvršbo odložilo do odločitve Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti, zaključuje, da je naknadno (po vložitvi pritožbe) odpadel, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000941
ZFPPIPP člen 21, 21/4, 73, 201, 201/2, 201/2-4, 201/2-5, 201/3, 205, 208, 208/1, 212, 212/6, 242, 242/1. OZ člen 59, 59/1, 1018, 1028, 1028/2.
glasovanje o prisilni poravnavi - ustavitev postopka prisilne poravnave - prisilna poravnava - prijava in preizkus terjatev - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - poroštvo - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - razmerje med porokom in dolžnikom - pogojne terjatve - navadne terjatve - odložni pogoj
Za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave je pomemben znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP, pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Ta količnik pa je pri navadnih terjatvah (med drugim) odvisen tudi od dejstva, ali gre za terjatev povezano z odložnim pogojem. Za navadno terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem, ZFPPIPP v 4. točki drugega odstavka 201. člena določa količnik za glasovanje 0,5, za druge navadne terjatve pa v 5. točki citiranega določila količnik za glasovanje 1,00. Določitev količnika, s katerim je treba ponderirati priznane oziroma verjetno izkazane navadne terjatve posameznih upnikov, ki so navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa ne spada v fazo preizkusa terjatev, ampak v fazo glasovanja o prisilni poravnavi oziroma fazo ugotavljanja rezultatov glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.
Pri regresni terjatvi solidarnih porokov do dolžnika, gre za navadno terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času, ko je bila dana poroštvena zaveza.
Ker je bil izvršilni postopek ustavljen v posledici upnikovega dispozitivnega ravnanja, ne pa v posledici ugotovitve, da je bila v tem postopku terjatev poplačana, dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi njegovega ugovora po izteku roka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega področja.
Pred oddajo pridržanja v posebni socialno varstveni zavod mora sodišče pridobiti glede ustreznosti posameznega zavoda mnenje izvedenca psihiatrične stroke.
vknjižba izvedene pravice - pravočasnost ugovora - postopanje nepristojnega sodišča
Ugovor je bil naslovljen na nepristojno sodišče in na nepristojno sodišče tudi poslan. Na pristojno sodišče je vloga prispela prepozno, po poteku roka za ugovor. Pravni pouk je glede naslova za vložitev ugovora povsem jasen, za njegovo razumevanje ni potrebno nobeno pravno znanje. Tudi ni mogoče nepravilne vložitve pripisati očitni pomoti vložnika. Sodna praksa zavzema enotno stališče, da je vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila vloga pravočasno vložena, če je vloga samo poslana napačnemu sodišču, a je pravilno naslovljena. Vendar pa ni mogoče spregledati ravnanja sodišča, ki je pisanje prejelo in ga kot nepristojno vrnilo vložnici. Če bi namreč 22.4.2016, ko je pisanje že pregledalo, postopalo pravilno in le tega odstopilo pristojnemu sodišču (prim. 229. člen Sodnega reda), bi pisanje verjetno prispelo pravočasno, do 25.4.2016. Zato dejstva, da je pisanje prispelo na pristojno sodišče po izteku roka za ugovor, v taki situaciji ni mogoče šteti v breme vlagatelja pisanja.
Ker delodajalec kot imetnik nevarne stvari - delovnega stroja ni poskrbel za varno delovno okolje, tožniku ni mogoče očitati, da je z 10% soprispeval k nastanku škode.
ZIZ člen 52, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/3, 76.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež premičnin - lastništvo predmetov
Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je lastnica stanovanja zatrjevala svojo lastninsko pravico na zarubljenih predmetih, ni odločilno dejstvo za zaključek o obstoju nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Relevantna je posest zarubljenih stvari, ki pa je dolžnik niti v zahtevi niti v pritožbi ne zanika.
spor majhne vrednosti – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije – nedovoljeni pritožbeni razlogi – obvestitev drugega o pravdi
V sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP.
OZ-UPB1 člen 131, 135. ZPP-UPB3 člen 23, 212, 254.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odstop zadeve drugemu sodišču - predložitev pisnih dokazil - razbremenitev odškodninske odgovornosti
Po določbi prvega odstavka 23. člena ZPP se nepristojno sodišče izreče za nepristojno in po pravnomočnosti takšnega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Glede na takšno določbo so pravno zmotni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da bi to moralo za tem, ko je od nepristojnega sodišča prejelo odstopljeno zadevo, od nepristojnega sodišča zahtevati še morebitne pisne vloge, ki so jih pravdne stranke po izdaji sklepa o nepristojnosti morebiti vložile nepristojnemu sodišču in za katere pristojno sodišče sploh ne ve, ker ga nobena od pravdnih strank, na to ni opozorila. Določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki uzakonja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Če oškodovanec dokaže, da mu je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja odgovorne osebe oziroma škodljivega dejstva, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, je s tem dokazal, da je njegov zahtevek za povrnitev škode proti odgovorni osebi utemeljen. Odgovorna oseba (toženec) pa se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da za nastalo škodo (čeprav vzrok zanjo izvira iz njene sfere), ni kriva. Slednje pomeni, da se lahko odgovorna oseba (toženec) razbremeni odgovornosti, če zatrjuje in dokaže, da ni ravnala niti naklepno niti z malomarnostjo (135. člen OZ), torej da je ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje. Glede na pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu tako trditve tožencev o dejstvu, da so delovna sredstva, pri uporabi katerih se je pri delu poškodoval tožnik in ki jih je zagotovil prvotoženec, kvalitetna in primerna in je prvotoženec pri zagotovitvi le-teh ravnal z dolžno skrbnostjo, predstavljajo trditve tožencev o ekskulpacijskih razlogih.
Za tožnikovo ženo, ki v letu 2012 ni imela dohodkov, ima pa jih v letu 2013, se na podlagi 3. odstavka 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev upoštevajo njeni tekoči dohodki iz leta 2013, ustrezno preračunani na raven preteklega leta 2012. Za tožnika pa se kljub temu, da je zaradi invalidske upokojitve prenehal prejemati plačo, po 1. odstavku 15. člena ZUPJS lahko upošteva le plača iz leta 2012. Za upoštevanje invalidske pokojnine, kot tekočega dohodka iz leta 2013, v obravnavanem obdobju v ZUPJS ni bilo podlage.
Šele s 5. členom ZUPJS-C, na katerega se je zmotno oprlo sodišče prve stopnje, je bil 15. člen ZUPJS spremenjen in dopolnjen tako, da v kolikor pride do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Ker so bili v predsodnem postopku upoštevani napačni dohodki družine, je sodišče prve stopnje izpodbijane odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
spor majhne vrednosti – pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga – delna plačila v obliki kompenzacij – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pravdni stranki sta v pobotih opredelili le pravno podlago terjatev ter znesek/višino do katere se bodo terjatve pobotale, nikjer pa tožena stranka ni opredelila višine dolga po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040 oziroma vtoževanem računu (le vtem primeru bi pripoznanje lahko veljalo do s strani dolžnika določene višine dolga in bi bilo relevantno pritožničino sklicevanje na odločbo VSL II Cp 1635/2009). Skladno z določbo drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka z delnimi plačili (v obliki kompenzacij) pripoznala celoten dolg po pogodbi št. 8004/INT-2007-0040, na katero se nanaša račun št. 980016122.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0085860
ZDZdr člen 39, 61, 62, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje na zaprtem oddelku – zdravljenje pod posebnim nadzorom – varovani oddelek – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje udeleženca – nujnost zdravljenja – nujnost stalnega nadzora – varstvo osebne svobode – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – pravica do zdravstvenega varstva
Udeleženčevo zdravstveno stanje, zaradi katerega njegovo zaslišanje ni bilo mogoče, je bilo posledica potreb zdravstvenega procesa. Ker je bil na naroku prisoten udeleženčev odvetnik, ki se je neposredno seznanil z udeleženčevim zdravstvenim stanjem in strokovnim mnenjem izvedenca, udeleženčeva pravica do izjave ni bila kršena. Zaslišanje udeleženca je predvideno le, če ga je glede na zdravstveno stanje mogoče izvesti. Da zaslišanje ni mogoče, je sodišče ugotovilo na podlagi neposrednega stika z udeležencem.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3, 53, 53/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 221.b. ZPP člen 436, 436/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - dovolilni del – dajatveni del - uvrstitev dospele terjatve na seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Če je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče s takim sklepom naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo. V konkretnem primeru je izvršilno sodišče takšen sklep tudi izdalo. Ker je dolžnik (kasneje tožena stranka) zoper takšen sklep vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ), je izvršilno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ s sklepom pravilno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (dovolilni del sklepa o izvršbi), o zahtevku in stroških (dajatveni del sklepa o izvršbi) pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – omejitev trajanja zaposlitve - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi 56. čl. ZDR-1 se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo. Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi, v kateri je določeno, da se sklepa za določen čas „zaradi usposabljanja“, kar je sicer lahko razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas skladno z 8. alinejo 1. odst. 54. čl. ZDR-1. Toženka ni dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je naveden v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Tožnik ni bil deležen usposabljanja, poleg tega glede na tožnikovo izobrazbo in delovne izkušnje ter za delo, ki ga je pri toženki opravljal, usposabljanje ni bilo potrebno. Zato je prišlo do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas in tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
odškodninska odgovornost direktorja - neizkazana škoda - elementi odškodninske odgovornosti - zastaranje
Upoštevati je treba, da za tožečo stranko sama odločitev za nakup nepremičnin ni sporna. Ob dejstvu, da tožeča stranka nepremičnin ni kupovala zase, da so bile vse storitve po pogodbah opravljene (in jih torej tožeči stranki, če bi se takoj odločila za nadaljevanje projekta R., ne bi bilo treba naročati znova, strošek zanje pa bi bil sestavni del prodajne cene) in ob dejstvu, da je tudi sama štela, da imajo nepremičnine zaradi projektov večjo vrednost in to kljub padcu cen nepremičnin, se je v opisani procesni situaciji tako imenovano procesno dokazno breme glede koristi prevesilo na stran tožeče stranke, da dokaže, da te koristi niso bile enake vložku (da so bile enake, je trdil in tudi dovolj prepričljivo izkazal toženec), oziroma nastal je celo dvom, ali je tožeči stranki zaradi zatrjevano protipravnega ravnanja tožene stranke (zatrjevano manjkajoče soglasje za podpis pogodb) sploh nastala kakšna škoda. Načeloma sicer drži pritožbena navedba, da od tožeče stranke ni mogoče pričakovati, da takoj ugotovi vso morebitno škodo in povzročitelja. Vendar to ne pomeni, da lahko tožeča stranka pregled poslov opravi kadarkoli in s tem doseže, da bi zastaranje začelo teči kasneje. Kasnejšo izvedbo pregleda mora utemeljiti s konkretnimi okoliščinami.
Po določbi 1. odstavka 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega. Že v sodbi opr. št. Psp 456/2014 z dne 6. 11. 2014 pa je bilo tožniku pojasnjeno, da pred pravnomočnostjo sodbe opr. št. Ps 1653/2007 z dne 10. 4. 2008 z dnem 24. 9. 2008, ni bilo dejanske podlage za delo s krajšim delovnim časom, niti posledično pogojev za priznanje pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine pred 24. 9. 2008. Stališče pritožnika, da mu pravica in tudi izplačevanje denarne dajatve na temelju preostale delovne zmožnosti pripada že od razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti ter priznane pravice do dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 6. 4. 1999 dalje, je zmotno.
izdaja plačilnega naloga v gospodarskih sporih - sestavine sodbe - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprerekana dejstva
V gospodarskih sporih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe najprej samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pravočasno napovedala pritožbo.