vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – ugovor neprištevnosti
T
oženec je bil obsojen v kazenskem postopku, kar pomeni, da je bil v času storitve kaznivega dejanja prišteven, saj je prištevnost sestavni del storilčeve krivde. Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je toženec kriv in tudi, da je bil prišteven. S sklicevanjem na neprištevnost oziroma na nerazsodnost v tem (pravdnem) postopku toženec tako ne more uspeti.
Za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, se uporablja procesna ekvivalenčna teorija oziroma teorija o dvočlenskem spornem predmetu, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlogi in dejansko podlago zahtevka.
javna listina – prava volja strank – sočasni ustni dogovori – tek zakonskih zamudnih obresti – vezanost na zahtevek
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče ne bi smelo ugotavljati prave volje strank, ker v konkretnem primeru v skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ velja samo tisto, kar je izraženo v posebni obliki. V skladu z drugim odstavkom istega člena so namreč veljavni sočasni ustni dogovori, če niso v nasprotju z vsebino pogodbe in če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Konkretno ne gre za obveznosti pogodbenih strank, temveč za ugotovitev dejstva, glede česar je dopustno ugotavljati, da takšno dejstvo ni resnično. Navedeno je mogoče celo pri javni listini, za kakršno sicer, kot je bilo že obrazloženo, v konkretnem primeru ne gre (četrti odstavek 224. člena ZPP).
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – res iudicata – prisojen premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku – zavrženje tožbe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve
Zaskrbljenost oziroma strah pred tožencem ni vsebina pravnorelevantne škode, ki jo Obligacijski zakonik pozna kot duševne bolečine zaradi razžalitve. Za strah je tožnik prejel odškodnino iz drugega naslova. Pač pa je poseg v telesno integriteto ob podani porušeni duševni sferi, poseg v osebnostne pravice tožnika oziroma je bil razžaljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085899
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3-2, 3-3, 4, 6, 6-2, 7, 8, 8-2, 9, 11. ZVPot člen 1, 1/11, 1/12, 1a, 4 – 11a. OZ člen 131, 180. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost za izdelek – produktna odgovornost – odgovornost proizvajalca izdelka z napako – škoda, ki jo povzroči izdelek z napako – objektivna odgovornost – izključitveni razlogi – vzročna zveza – potrošnik – posredni oškodovanec – proizvajalec izdelka z napako – krivdna odgovornost – pravica do odškodnine zaradi težke invalidnosti – subjektivna sprememba tožbe
ZVPot je Direktivo Sveta 85/374/EGS prenesel v pravni red RS, zato je treba zakonodajo v RS, ki (dodatno) ureja področje odgovornosti zaradi napak na izdelku, razlagati usklajeno z Direktivo, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage. Direktiva vzpostavlja popolno harmonizacijo, ki onemogoča drugačno urejanje pravnih položajev oškodovancev ali odgovornih oseb v nacionalnih zakonodajah, ker želi vzpostaviti enake kriterije varstva in odgovornosti, ki so povezani z napakami na proizvodih.
Direktiva in ZVPot urejata (le) objektivno odgovornost proizvajalca za škodo zaradi napake na izdelku, ne pa krivdne odgovornosti.
Iz določb Direktive in ZVPot izhaja, da ni dopustno priznati oškodovancu pravic iz naslova objektivne odgovornosti proizvajalca za napake na stvari drugače, kot to ureja Direktiva, kar velja tudi za ugotavljanje temelja objektivne odškodninske odgovornosti, ki je podlaga za priznanje nepremoženjske škode, katere vrsta, obseg in višina se presoja po nacionalnih predpisih posamezne države.
Direktiva in ZVPot določata, da je izključena objektivno odgovornost za škodo, ki je nastala na proizvodu z napako in se upoštevala (le) škoda na stvari, ki dosega vrednost 500,00 EUR. To pa pomeni, da oškodovanec to škodo lahko uveljavlja le po pravilih krivdne odgovornosti ali na poslovnopravni podlagi.
Za dokazovanje napake v okviru dokazovanja vzročne zveze s strani oškodovanca se zahteva predvsem dokazovanje fizičnega defekta na proizvodu, ki pripelje do pomanjkljive varnosti.
Direktiva vzpostavlja sistem, kjer bi bil proizvajalec odgovoren za vsakogar, ki utrpi škodo zaradi napake na izdelku, zato Direktiva ne ureja le pravic, ki jih imajo potrošniki in osebe, ki jim je nastala škodo „neposredno“ zaradi proizvoda z napako, marveč tudi pravice „posrednih“ oškodovancev iz 180. člena OZ.
Če je primarna funkcija odškodninskega prava v odstranitvi neupravičenega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, s tem, da se odpravi njegovo prikrajšanje, tožniku pripada pravica do pravovarstvenega zahtevka tudi na podlagi krivdne odgovornosti iz naslova produkcijske odgovornosti.
zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa – očitna pisna pomota – pravnomočen sklep o dedovanju – prevelik obseg zapuščine – lastništvo nepremičnin – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sklep o dedovanju je pravnomočen, zato dedinja spremembe obsega zapuščine ne more doseči s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Očitano pomanjkljivost sklepa o dedovanju (da je bil obseg zapuščine nepravilno ugotovljen) bi bilo mogoče odpraviti le s pravnimi sredstvi zoper sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožencev do sodelovanja v dokaznem postopku, ker je brez ustreznega strokovnega znanja ugotovilo, da prekomerna poraba elektrike izvira iz naprave za ogrevanje žlebov, dokazni predlog za postavitev izvedenca elektro stroke, pa je (očitno) zavrnilo z argumentom, da je imelo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka dovolj podlage v navedbah strank in ostalih izvedenih dokazih. Ustrezno substanciranega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080140
ZPP člen 154, 154/2, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5. ZIZ člen 38, 67, 67/4. OZ člen 311, 312.
neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba – subjektivni rok – objektivni rok – procesno pobotanje – pobotni ugovor – litispendenca – judikatna terjatev – izrek sodbe – učinek procesnega pobotanja – spor majhne vrednosti – stroški postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha
Po izteku roka (subjektivnega in objektivnega), določenega za vložitev predloga za nasprotno izvršbo, ki pomeni specifičen, enostavnejši način uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, ZIZ omogoča možnost obogatitvene tožbe po splošnih predpisih.
Z ugovorom zaradi pobota je mogoče uveljavljati tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno. V tem primeru sodišče pravnomočno ugotovljene terjatve v sodbi, v kateri opravi pobotanje, ne ugotavlja še enkrat, saj je o obstoju terjatve že pravnomočno odločeno in sodišče ugotovi zgolj obstoj terjatve tožeče stranke ter izreče pobotanje.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084564
URS člen 22, 35. ZZZDR člen 12, 51, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 70, 70-6, 181, 215, 254, 254/2, 274.
izvenzakonska skupnost – zunajzakonska partnerja – skupno premoženje – vlaganja v hišo – vlaganja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine – civilna delitev skupnega premoženja v pravdi – povečanje vrednosti nepremičnine – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitvena tožba
Sodna praksa dopušča civilno delitev skupnega premoženja v pravdi, če so podane posebne okoliščine (na primer: soglasje nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, kadar je otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini, ob nedovoljenem razpolaganju enega zakonca s skupnim premoženjem).
Sodišče je pravilno upoštevalo obogatitveno načelo oziroma materialnopravno izhodišče, da skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja izvenzakonske skupnosti in po katerem je treba ugotoviti povečanje vrednosti nepremičnine glede na stanje pred vlaganji.
Ugotovitev o obstoju (obsegu) skupnega premoženja in deležev na njem je predhodno vprašanje o utemeljenosti denarnega zahtevka. Tožeča stranka ga je v tem delu postavila kot vmesni ugotovitveni zahtevek, za kar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Če tožena stranka umakne primarni (dajatveni ali oblikovalni) tožbeni zahtevek ali če sodišče tožbo glede tega zahtevka zavrže, je treba preostali - ugotovitveni zahtevek - obravnavati kot samostojno ugotovitveno tožbo in oceniti obstoj pravnega interesa.
Zavrnitev dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Sodišče mora v tem primeru presoditi, ali lahko vmesni ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe.
Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano.
Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji.
zasilna pot – javno dobro – prometni režim na nekategoriziranih cestah
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, lahko stranka z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbije.
Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.
Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
Na tožniku je bilo breme dokazovanja trditve o sklenitvi dogovora o posojilu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženčevemu pooblaščencu ne gre nagrada za postopek, ker ga je zastopal šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Zastopanje na naroku je po naravi stvari povezano s seznanitvijo in proučitvijo zadeve ter posvetovanjem s stranko, kar je zadostna podlaga za priznanje nagrade za postopek v obravnavani zadevi.
vsebina spora – tožbeni zahtevek – pravna podlaga – delovni spor – elementi delovnega spora – civilnopravno razmerje – predhodno vprašanje – plačljivo izobraževanje – delovno razmerje – stvarna pristojnost
Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0023077
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 145, 145/1, 145/2, 145/3, 145/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
sprememba naslova - nadomestna vročitev - pritrditev pisanja na sodno desko - postavitev začasnega zastopnika - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Toženec tega ni storil. Sodišče prve stopnje pa bi moralo v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZPP vse nadaljnje vročitve tožencu opraviti tako, da bi pisanje pritrdilo na sodno desko.