preživnina – sprememba višine preživnine – bistveno spremenjene razmere – sodna poravnava – preživninske zmožnosti zavezancev – zmožnost za delo – izmensko delo – višina potreb upravičenca – stroški obšolskih dejavnosti – koristi otrok
Mladoletni tožniki pri sklenitvi sodne poravnave sploh niso bili udeleženi kot pravdna stranka, čeprav se je s sodno poravnavo spremenila preživnina, ki jo je bil po predhodni sodbi prav zanje dolžan plačevati toženec (njihov oče), za „zahtevek“ za spremembo (zvišanje) preživnine zaradi spremenjenih razmer pa so stvarno (aktivno) legitimirani kot tožniki prav mladoletni otroci, ne pa roditelj. Če v takšnih okoliščinah sklepanja sodne poravnave koristi mladoletnih otrok niso bile v celoti upoštevane, jih sodišče ne more spregledati v kasnejših sodnih postopkih.
Toženec ni imel upoštevnega razloga, da se je odločil za enoizmensko delo in slabšo plačo. Zaradi dolžnega varstva koristi vseh svojih otrok bi moral še naprej opravljati prejšnje troizmensko delo za višjo plačo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0085911
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 619. ZGO-1 člen 7. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena člen 4.
podjemna pogodba – izdelava projektne dokumentacije – neskladnost z lokacijsko informacijo – neuporabnost – projektiran objekt – osrednja stanovanjska stavba – trditvena podlaga – prekluzija – pogoj nekrivde – klasifikacija vrst objektov
Trditve, ki jih je tožnica podala po prvem naroku za glavno obravnavo, niso konkretizacija trditev o pravnorelevantnih dejstvih, zato je zanje nastopila prekluzija.
Projekt PGD, ki ga je izdelala tožnica, ni uporaben. Gradnja projektirane stanovanjske stavbe ni dopustna, ker ni v skladu z izdano lokacijsko informacijo.
Pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa udeležence zemljiškoknjižnega postopka zavezuje glede vseh vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v postopku. Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
Na tožniku je bilo breme dokazovanja trditve o sklenitvi dogovora o posojilu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženčevemu pooblaščencu ne gre nagrada za postopek, ker ga je zastopal šele na drugem naroku za glavno obravnavo. Zastopanje na naroku je po naravi stvari povezano s seznanitvijo in proučitvijo zadeve ter posvetovanjem s stranko, kar je zadostna podlaga za priznanje nagrade za postopek v obravnavani zadevi.
SZ-1 člen 41, 41/1, 44, 44/1, 46. SPZ člen 119, 119/1, 119/5.
skupnost etažnih lastnikov – prodaja stanovanja – vplačilo v rezervni sklad – vračilo vplačila v rezervni sklad
Skupnost etažnih lastnikov z odhodom enega od etažnih lastnikov ob prodaji stanovanja ne preneha in ne razpade, temveč obstaja naprej, s tem, da kupec kot novi etažni lastnik in pravni naslednik vstopi v položaj prejšnjega etažnega lastnika. Etažni lastnik (tudi bivši) nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Gre namreč za strogo namenska sredstva, ki se lahko uporabijo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja, ter za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil (prvi odstavek 44. člena SZ-1).
V konkretnem primeru, ko je tožnik predložil izvirnik zdravniškega potrdila in se nahaja na prestajanju zaporne kazni in je omejen v komuniciranju z zunanjim svetom, ni nobene ovire, da sodišče samo odredi prepis izvirnika (priloge v spisu) na stroške tožnika.
Prva tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za dejanja/ravnanja svojih zaposlenih, ki so jih ti storili v (službenem) času, ko še niso bili zaposleni pri njej.
Kazenska odgovornost je strožja od civilne, zato golo dejstvo, da je bil kazenski postopek ustavljen, še ne pomeni, da (tam) oškodovanec v pravdnem postopku ne bi mogel dokazati odškodninske odgovornosti obdolženca – tu drugega toženca.
Ker naj bi po ugotovitvah v postopku angažiranega izvedenca medicinske stroke prav karies dovzetnost zob za poškodbe zobne krone (tudi v konkretnem primeru) bistveno povečal, je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je k nastanku ugotovljene (in sicer tako premoženjske kot nepremoženjske) škode (v pomembnem deležu) prispeval tudi tožnik sam.
nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – začasno varstvo žrtve pred povzročiteljem nasilja – prepustitev stanovanja v skupni rabi – stanovanje v skupni uporabi – souporaba vhoda v hišo in hodnika – sodna poravnava – časovne meje pravnomočnosti
Pogoj za izdajo ukrepa o prepustitvi stanovanja je, da žrtev in povzročitelj nasilja živita v skupnem gospodinjstvu v stanovanju, ki ga skupno uporabljata. Ker udeleženca prebivata v ločenih stanovanjih, ni pogojev za izrek ukrepa po 21. členu ZPND.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožencev do sodelovanja v dokaznem postopku, ker je brez ustreznega strokovnega znanja ugotovilo, da prekomerna poraba elektrike izvira iz naprave za ogrevanje žlebov, dokazni predlog za postavitev izvedenca elektro stroke, pa je (očitno) zavrnilo z argumentom, da je imelo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka dovolj podlage v navedbah strank in ostalih izvedenih dokazih. Ustrezno substanciranega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
Tožnikovo redno plačevanje mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.
posredni oškodovanec – soprispevek – letalo – letalska nesreča
Tožnici kot mati in sestra umrlega sta upravičeni do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega zato, ker spadata v krog tistih posrednih oškodovancev, ki so po izrecni določbi prvega odstavka 180. člena OZ upravičenci do denarne odškodnine za duševne bolečine.
Tožnici kot posredni oškodovanki zaradi sinove oziroma bratove smrti ne moreta od zavarovalnice zahtevati odškodnine za tisti del škode, ki bi ustrezal prispevku pokojnega, če bo ta, po dokaznem postopku izveden skladno z določili ZPP, dokazan (prvi odstavek 171. člena OZ).
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – res iudicata – prisojen premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku – zavrženje tožbe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve
Zaskrbljenost oziroma strah pred tožencem ni vsebina pravnorelevantne škode, ki jo Obligacijski zakonik pozna kot duševne bolečine zaradi razžalitve. Za strah je tožnik prejel odškodnino iz drugega naslova. Pač pa je poseg v telesno integriteto ob podani porušeni duševni sferi, poseg v osebnostne pravice tožnika oziroma je bil razžaljen.
Ker iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že dve leti nazaj prekinilo nepravdni postopek, ki teče zaradi razdružitve solastnine zato, da bi lahko nasprotni udeleženec vložil tožbo na ugotovitev večjega solastninskega deleža, pa tožbe ni vložil, ne more v nadaljevanju postopka še enkrat prekiniti nepravdnega postopka iz istega razloga z istim napotitvenim sklepom. Drugi odstavek 10. člena ZNP je jasen in zato mora sodišče postopek nadaljevati.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084618
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZKP člen 110, 148, 164, 216, 217, 220.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – vrnitev vozila – sum storitve kaznivega dejanja odtujitve predmeta leasinga – pravnomočna obsodba – zaseg vozila – hramba vozila – sklenitev zavarovanj – odgovornost države – odgovornost leasingodajalca – policija
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaseg vozila ni bil protipraven. V trenutku zasega je obstajal utemeljen sum, da je bilo vozilo proti volji dejanskega lastnika (druge toženke) protipravno odtujeno in to na podlagi ponarejene listine o zaključku pogodbenega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalko. Obstajal je torej realen sum, da je bilo v zvezi z vozilom storjeno kaznivo dejanje, zaradi česar so policisti utemeljeno presodili, da utegne biti vozilo dokaz v kazenskem postopku in da bi bilo z njegovim zasegom nevarno odlašati (220. člen, 148. člen, 164. člen ZKP).
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - dobra vera - veljaven pravni naslov - zakonita in dobroverna posest - skrbnost
Po določbah 27. in 28. člena SPZ je posest dobroverna in lastniška, če posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje, dobroverni lastniški posestnik pa je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Ne zadošča, da ne ve, da ni lastnik, temveč mora biti v opravičljivi zmoti. Zmota je opravičljiva če posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost).
Za razliko od dobroverne zakonite posesti, se za dobroverno lastniško posest ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, tudi potem, ko je z neko potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.
Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.