Vprašanje, ali je treba darilo vrniti v zapuščino, je torej predhodno vprašanje v obravnavani zadevi za nedopustnost izvršbe. Ker je tožba za vrnitev darila že vložena, tudi višje sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.
soglasje volj – nesporazum o predmetu – dokazna ocena
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku ni uspelo dokazati, da je toženca pred prodajo seznanil z namerami družbe D. Med pravdnima strankama tako ni bilo nesporazuma o predmetu obveznosti, kar posledično pomeni, da je prodajna pogodba sklenjena in kot taka veljavna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085899
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3-2, 3-3, 4, 6, 6-2, 7, 8, 8-2, 9, 11. ZVPot člen 1, 1/11, 1/12, 1a, 4 – 11a. OZ člen 131, 180. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost za izdelek – produktna odgovornost – odgovornost proizvajalca izdelka z napako – škoda, ki jo povzroči izdelek z napako – objektivna odgovornost – izključitveni razlogi – vzročna zveza – potrošnik – posredni oškodovanec – proizvajalec izdelka z napako – krivdna odgovornost – pravica do odškodnine zaradi težke invalidnosti – subjektivna sprememba tožbe
ZVPot je Direktivo Sveta 85/374/EGS prenesel v pravni red RS, zato je treba zakonodajo v RS, ki (dodatno) ureja področje odgovornosti zaradi napak na izdelku, razlagati usklajeno z Direktivo, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage. Direktiva vzpostavlja popolno harmonizacijo, ki onemogoča drugačno urejanje pravnih položajev oškodovancev ali odgovornih oseb v nacionalnih zakonodajah, ker želi vzpostaviti enake kriterije varstva in odgovornosti, ki so povezani z napakami na proizvodih.
Direktiva in ZVPot urejata (le) objektivno odgovornost proizvajalca za škodo zaradi napake na izdelku, ne pa krivdne odgovornosti.
Iz določb Direktive in ZVPot izhaja, da ni dopustno priznati oškodovancu pravic iz naslova objektivne odgovornosti proizvajalca za napake na stvari drugače, kot to ureja Direktiva, kar velja tudi za ugotavljanje temelja objektivne odškodninske odgovornosti, ki je podlaga za priznanje nepremoženjske škode, katere vrsta, obseg in višina se presoja po nacionalnih predpisih posamezne države.
Direktiva in ZVPot določata, da je izključena objektivno odgovornost za škodo, ki je nastala na proizvodu z napako in se upoštevala (le) škoda na stvari, ki dosega vrednost 500,00 EUR. To pa pomeni, da oškodovanec to škodo lahko uveljavlja le po pravilih krivdne odgovornosti ali na poslovnopravni podlagi.
Za dokazovanje napake v okviru dokazovanja vzročne zveze s strani oškodovanca se zahteva predvsem dokazovanje fizičnega defekta na proizvodu, ki pripelje do pomanjkljive varnosti.
Direktiva vzpostavlja sistem, kjer bi bil proizvajalec odgovoren za vsakogar, ki utrpi škodo zaradi napake na izdelku, zato Direktiva ne ureja le pravic, ki jih imajo potrošniki in osebe, ki jim je nastala škodo „neposredno“ zaradi proizvoda z napako, marveč tudi pravice „posrednih“ oškodovancev iz 180. člena OZ.
Če je primarna funkcija odškodninskega prava v odstranitvi neupravičenega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, s tem, da se odpravi njegovo prikrajšanje, tožniku pripada pravica do pravovarstvenega zahtevka tudi na podlagi krivdne odgovornosti iz naslova produkcijske odgovornosti.
vsebina spora – tožbeni zahtevek – pravna podlaga – delovni spor – elementi delovnega spora – civilnopravno razmerje – predhodno vprašanje – plačljivo izobraževanje – delovno razmerje – stvarna pristojnost
Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0023077
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 145, 145/1, 145/2, 145/3, 145/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
sprememba naslova - nadomestna vročitev - pritrditev pisanja na sodno desko - postavitev začasnega zastopnika - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Toženec tega ni storil. Sodišče prve stopnje pa bi moralo v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZPP vse nadaljnje vročitve tožencu opraviti tako, da bi pisanje pritrdilo na sodno desko.
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080140
ZPP člen 154, 154/2, 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5. ZIZ člen 38, 67, 67/4. OZ člen 311, 312.
neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba – subjektivni rok – objektivni rok – procesno pobotanje – pobotni ugovor – litispendenca – judikatna terjatev – izrek sodbe – učinek procesnega pobotanja – spor majhne vrednosti – stroški postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha
Po izteku roka (subjektivnega in objektivnega), določenega za vložitev predloga za nasprotno izvršbo, ki pomeni specifičen, enostavnejši način uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, ZIZ omogoča možnost obogatitvene tožbe po splošnih predpisih.
Z ugovorom zaradi pobota je mogoče uveljavljati tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno. V tem primeru sodišče pravnomočno ugotovljene terjatve v sodbi, v kateri opravi pobotanje, ne ugotavlja še enkrat, saj je o obstoju terjatve že pravnomočno odločeno in sodišče ugotovi zgolj obstoj terjatve tožeče stranke ter izreče pobotanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084604
OZ člen 50, 50/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 205, 205-4, 243.
osebni stečaj – prekinitev pravdnega postopka – izgubljeni dobiček – navidezna pogodba – metoda po stroškovnem merilu z dodano vrednostjo – metoda raziskave tržnih najemnin
S sklepom sodišča se je nad tožnikom začel postopek osebnega stečaja. Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v stečajno maso, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena le navidezno. Ker tožnik na podlagi navidezne pogodbe ni mogel pričakovati dohodka, mu tudi škoda zaradi izgubljenega dohodka ni mogla nastati.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – presoja dobre vere priposestvovalca
Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer, da že samo dejstvo, da je po postavitvi ograje oziroma zaradi tega prišlo do sodnega postopka zaradi motenja posesti, kaže na to, da je med toženko in A. A. obstajal spor glede ograje na spornem zemljišču; da zaradi tega pravna prednica tožnice ni mogla biti v dobri veri glede zatrjevanega dejstva, da je bila izključna lastnica tega dela nepremičnine in da zato priposestvovanje nepremičnine v korist tožnice pred njenim nakupom v letu 2000 ni moglo pričeti teči.
Sodišče je zaključilo, da ni pomemben namen posojanja denarja, temveč dejstvo, da je tožnici uspelo dokazati, da je denar dejansko posodila, toženec pa ga ni vrnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081589
OZ člen 179, 179/2, 182, 299. ZOZP člen 20a. ZOdvT tarifna številka 1100.
prometna nesreča – 5 let star otrok – ponotranjanje tesnobe – strah pred vstopom v vozilo – odmera nepremoženjske škode – sekundarni strah – brazgotine – skaženost – krajša poškodovana noga – športne aktivnosti – tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode – plačilo nespornega dela odškodnine – stroški postopka – valorizacija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožnikove poškodbe in pravilno upoštevalo tožnikovo mladost, saj je bil ob prometni nesreči star pet let. Tako bo težave, ki so bile ugotovljene, moral prestajati še dolgo časa in zato je pravilna odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo nekoliko višja (183. člen OZ).
Pritožbeno sodišče poudarja, da težave, ki jih je imel tožnik zaradi sekundarnega strahu in to dolgo časa, sodišče prve stopnje pravilno ni štelo med funkcionalne posledice, ampak je to obravnavalo med duševnimi bolečinami zaradi strahu.
Tožnik ima na zunanji strani leve noge od kolka proti kolenu 15 cm dolgo brazgotino, ki je dvignjena nad raven kože in drugače obarvana, vidni so sledovi šivov. Brazgotina je vidna ob nošenju kratkih hlač in kopalk, sicer ne. Tudi moški lahko trpi zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti, še zlasti tako mlada oseba, kot je tožnik.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je res lex specialis za tek zakonitih zamudnih obresti pri odškodnini proti zavarovalnici, ki jo sodišču prisodi po ZOZP, 20.a člen. Vendar to ureja primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačala odškodnine, pa člen ne ureja tek zakonitih zamudnih obresti oziroma zamudo zavarovalnice. Zato je v tem primeru treba po analogiji uporabiti določbo 299. člena OZ.
preživnina – sprememba višine preživnine – bistveno spremenjene razmere – sodna poravnava – preživninske zmožnosti zavezancev – zmožnost za delo – izmensko delo – višina potreb upravičenca – stroški obšolskih dejavnosti – koristi otrok
Mladoletni tožniki pri sklenitvi sodne poravnave sploh niso bili udeleženi kot pravdna stranka, čeprav se je s sodno poravnavo spremenila preživnina, ki jo je bil po predhodni sodbi prav zanje dolžan plačevati toženec (njihov oče), za „zahtevek“ za spremembo (zvišanje) preživnine zaradi spremenjenih razmer pa so stvarno (aktivno) legitimirani kot tožniki prav mladoletni otroci, ne pa roditelj. Če v takšnih okoliščinah sklepanja sodne poravnave koristi mladoletnih otrok niso bile v celoti upoštevane, jih sodišče ne more spregledati v kasnejših sodnih postopkih.
Toženec ni imel upoštevnega razloga, da se je odločil za enoizmensko delo in slabšo plačo. Zaradi dolžnega varstva koristi vseh svojih otrok bi moral še naprej opravljati prejšnje troizmensko delo za višjo plačo.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
sklep o denarni kazni – nepristranski sodnik – zaupanje v sodstvo – ugled sodstva – avtoriteta sodstva – žalitev sodišča in strank
V primeru, ko sodnik odloča o kaznovanju udeleženca postopka zaradi žalitve, ki je namenjena tudi temu sodniku, je podana utemeljena bojazen vzpostavitve dvoma, ali je sodnik odločil nepristransko, kljub temu, da sodnik ne odloča o lastni razžalitvi, temveč o tem, ali je prizadet ugled sodne veje oblasti.
Sodnik bi ocenjeval izjave, ki se nanašajo nanj osebno ter sankcioniral njihovega avtorja, kar poraja utemeljen dvom o nepristranskosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko o kaznovanju ni odločila razpravljajoča sodnica, temveč drugi nepristranski sodnik.
Pri kritičnih in ostrih izjavah je treba presoditi, ali gre za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožena stranka s svojimi izjavami prekoračila meje dopustnega.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
posredni oškodovanec – soprispevek – letalo – letalska nesreča
Tožnici kot mati in sestra umrlega sta upravičeni do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega zato, ker spadata v krog tistih posrednih oškodovancev, ki so po izrecni določbi prvega odstavka 180. člena OZ upravičenci do denarne odškodnine za duševne bolečine.
Tožnici kot posredni oškodovanki zaradi sinove oziroma bratove smrti ne moreta od zavarovalnice zahtevati odškodnine za tisti del škode, ki bi ustrezal prispevku pokojnega, če bo ta, po dokaznem postopku izveden skladno z določili ZPP, dokazan (prvi odstavek 171. člena OZ).
Ker iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že dve leti nazaj prekinilo nepravdni postopek, ki teče zaradi razdružitve solastnine zato, da bi lahko nasprotni udeleženec vložil tožbo na ugotovitev večjega solastninskega deleža, pa tožbe ni vložil, ne more v nadaljevanju postopka še enkrat prekiniti nepravdnega postopka iz istega razloga z istim napotitvenim sklepom. Drugi odstavek 10. člena ZNP je jasen in zato mora sodišče postopek nadaljevati.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožencev do sodelovanja v dokaznem postopku, ker je brez ustreznega strokovnega znanja ugotovilo, da prekomerna poraba elektrike izvira iz naprave za ogrevanje žlebov, dokazni predlog za postavitev izvedenca elektro stroke, pa je (očitno) zavrnilo z argumentom, da je imelo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka dovolj podlage v navedbah strank in ostalih izvedenih dokazih. Ustrezno substanciranega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084587
OZ člen 131, 171. SPZ člen 12. ZCes-1 člen 66, 66/3.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – udarec v vejo na pešpoti – dolžnost lastnika vzdrževati pešpot – odstranitev vej – soprispevek – dejansko stanje – dokazna ocena
Lastnika na podlagi določila 12. člena SPZ pri izvrševanju lastninske pravice zavezuje in omejuje načelo neminem laedere, po katerem mora svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da ne povzroča drugim škode.